Še o 2 tiru. Odziv na odziv

Ali smo čisto nori? – odgovor

https://www.dnevnik.si/1042755491/mnenja/odprta-stran/ali-smo-cisto-nori

Igorju Kaduncu iz Ljubljane se zahvaljujem za odziv na moj zapis o pristnosti civilnega nadzora nad realizacijo 2. Tira od Kopra do Divače in to kljub temu, da me umešča med ortodoksne zagovornike tega projekta, ki jih ne zanima ali je ekonomsko upravičen ali ne, ampak samo da se ga končno izpelje, ker da je že neke vrte dogma. No, naj gospodu povem, da je očitno spregledal nekaj mojih prejšnjih razmišljanj o tem in zlasti podporo, ki sem jo dajal in jo še, izgradnji železniške povezave med Koprom in Trstom, ne da bi zaradi nje nujno žrtvovali 2. Tir. Trdim namreč da potrebujemo obe progi, ker bi tudi Italijani ob morebitnem izrednem dogodku na njihovi Pontebbani bili primorani zaprositi za naše zmogljivosti. Sicer povezava s Trstom, ki bi stala po nekaterih izračunih »le« od 60 do 90 milijonov evrov in bi zagotovo dobila evropska sredstva, ne le zaradi veliko krajšega časa realizacije in zagotovitve dodatnih kapacitet Luki Koper v obdobju, ki ga bomo potrebovali za izgradnjo 2. Tira, ampak tudi za potniški promet med slovensko Obalo in prestolnico zamejstva. Je nepojmljivo, da med Koprom in Trstom, z dnevno delovno in siceršnjo migracijo med mestoma, v letu 2016 še ni tirne povezave! Za to se je svoj čas zavzemal ne le nekdanji tržaški župan Riccardo Illy , ampak tudi sedanji koprski Boris Popovič, ki ga sicer pretirano ne cenim, a sem ga pri takem prizadevanju podpiral, pa mi je žal, da se je sčasoma nekoliko spozabil nanj in ne nadaljeval tozadevnega dialoga z Illyjevimi nasledniki.

A priznati si moramo, več ali manj vsi, da se boriti proti dogmam je izredno težko in ko že vsi skandirajo en isti slogan:  »2. Tir, 2. Tir in samo 2. Tir!!!« celo za ceno glave ministra Gašperšiča, ko je vanj podvomil ne da bi to storil prepričljivo in z nakazanimi alternativami, pristanemo še mi v ta zbor ali umolknemo, tako kot koprski župan. Boste pa, upam, tudi vi priznali, spoštovani g. Kadunc, da so šla vsa razmišljanja, izračunavanja, dogovarjanja, zaobljube in procedure okoli 2. Tira že tako daleč, da že zavoljo verodostojnosti avtorjev, poti nazaj ni več. Le paziti bo treba, da se ne ponovi TEŠ 6, oziroma da vse kar bo napisano in podpisano bo, kot prvo pilo vode, kot drugo izpeljano transparentno, z dogovorjeno dinamiko in brez kakršnekoli dodatne vejice in pike!

W civilni nadzor nad 2.tirom

NAD 2 TIROM NADZOR CIVILNE INICIATIVE

Super! Cenim vsakogar, ki si vzame čas ali ga celo žrtvuje, da bi s svojim znanjem in vplivom, s svojimi sposobnostmi in močmi pomagal družbi da raste in se izboljša, ne da bi od tega pričakoval kakršnekoli osebne koristi.

Slišal sem v petkovih Odmevih g. Stanka Štrajna, že člana prve uprave Družbe za avtoceste, zagotovo torej poznavalca prometne politike pri nas in širše, kako je kot predstavnik novoustanovljenega Sveta za civilni nadzor nad realizacijo desetletja klicanega 2. Železniškega tira med Koprom in Divačo, javnost seznanil z ocenami te civilne iniciative o domnevni prenapihnjenosti s strani Ministrstva za infrastrukturo izračunane vrednosti projekta. Spomnimo, da po mnenju ministra Gašperšiča in sodelavcev bi investicija presegala milijardo evrov. Veliko preveč – pravijo Štrajn & company, ki ugovarjajo zlasti vrednotenju tunelov, ki bi naj bili najmanj še enkrat dražji od tunelov, ki so bili izkopani na enakem terenu in na podobni trasi za potrebe avtoceste. Kako je lahko tunel za železnico, veliko manjšega volumna od avtocestnega, dražji?

Sam se na te reči ne spoznam najbolje, a vem da so bili izkopi za prehod tirov vselej enostavnejši in cenejši, ker veliko manjši, ne glede na predvidene hitrosti vlakovnih kompoziciji, tako da me opozorila civilnih nadzornikov prepričajo, toda bega me to, da med kritiki vladnega pristopa k projektu 2. Tira najdem »civilne strokovnjake«, ki so imeli svoj čas že roke nad tem in celo moč, da bi ga pognali z mrtve točke, če že ne kar realizirali vsaj v začetni fazi.

Ekonomist dr. Jože P.Damijan je bil minister za razvoj v prvi Janševi vladi, tam 2006 leta, znan predvsem po hitrem odstopu… Le tri mesece je bil zdržal. A z njegove strani nisem takrat slišal niti ene same spodbudne ali pametne o 2. Tiru, kako se ga lotit, s kakšno organizacijo, s kakšno dinamiko in načinom financiranja. Pa o tej povezavi se je govorilo in pisalo že dobrih 15 let.

Še bolj pa mi dvome v iskrenost prizadevanj in v utemeljenost podanih kritik vzbuja moj bivši strankarski kolega, sicer priznani strokovnjak za pomorsko pravo ter osnovni avtor Pomorskega zakonika, dr. Marko Pavliha, ki je bil z Antonom Ropom na čelu vlade, 2004 leta, celo minister pristojen za promet, torej prvi poklican da bi splavil projekt 2. Tira. Res da je bil v funkciji ministra le 8 mesecev, a dovolj časa, da bi v njegovem resorju postoril vse to, kar se sedaj očita da ni postorjeno ali je postorjeno slabo Cerarjevi vladi.

No, v tej civilni iniciativi najdemo še bivšega ministra za gospodarstvo v Demosovi vladi, dr. Jožeta Mencingerja, in pa Emila Milana Pintarja, ki je bil le premier v senčni vladi ZLSDja, dolga, dolga leta nazaj, ko so bile v vladnih agendah povsem druge prioritete, tako da ne gre njima obešat kaj velike odgovornosti zaradi nerealiziranega v zvezi s predmetnim projektom.

A ne glede na vse povedano, naj sedanji pristojni minister resno prisluhne opozorilom teh gospodov, zlasti ker niso edina in se delno prikrivajo s tistimi s strani odgovornih v Luki Koper in Slovenskih železnicah.

Ne vem ali dr. Pavlihi verjeti, ko pravi, da je Podjetje 2TDK, ki ga je vlada ustanovila, deklarirano z namenom, da bi pognal in vodil projekt 2. Tira, v resnici le »zavesa, za katero bi, skrito pred javnostjo, prodali Luko Koper in Tovorni promet Slovenskih Železnic tujemu kapitalu, oziroma da gre za sumljive posle, kateri namen je zlasti astronomski zaslužek posameznikov«… - obtožba je kar huda in terja takojšen odziv vlade – in ne vem ali verjeti Štrajnu in Mencingerju, da je tir možno zgraditi brez javno-zasebnega partnerstva in tujih vložkov, oziroma le z lastnimi, domačimi viri iz proračuna, evropskih sredstev in posojili, ne da bi prizadejali vzdržnost javne blagajne,  soglašam pa vsekakor s pozivom Emila Milana Pintarja, da se naj stori vse, da se z 2. Tirom ne ponovi situacija v zvezi z gradnjo TEŠa 6!

Ministru Gašperšiču treba vsekakor priznati, da kljub štartnemu javno izpričanemu dvomu o smiselnosti 2. Tira in vrste nerodnih izjav v zvezi z njim, je vendarle prvi minister, ki je resneje zagrizel v to kislo jabolko in postoril nekaj korakov s katerih ni več poti nazaj.

2 Tiru srečno!

Trump? Che Dio ce la mandi buona!

PO  11.SEPTEMBRU, 9.NOVEMBER!

Da, ne sodim med državljane Republike Slovenije, ki se navdušujejo nad predsedniško zmago Donalda Trumpa, ker da si upa povedati vse, četudi onstran mej dobrega okusa, ker da je človek za nove čase in ker ima povrh  še Slovenko za ženo.  Na Kongresnem trgu, če bo, ko bo prišel na obisk v Ljubljano, naj bi ga pričakalo več kot 3 tisoč oboževalcev – berem v Slovenskih Novicah. Napovedujem še veliko več, ker mnoge bo zanimal tudi kot cirkuški fenomen. Priznati mu je treba, da ima karizmo, da zna nagovoriti množice zlasti nezadovoljneže z obstoječimi političnimi elitami in sanjače v boljšo prihodnost zgrajeno z obljubami o vse mogočem in še uspešne parodije na njegov račun si ne moreš izmisliti, ker je sam sebi najboljša parodija.  

Že videno, mar ne? Nepopisne množice, ki so v Berlinu poslušale in s stegnjeno roko salutirale Adolfa, ali v Rimu Benita. Obljubljala sta jim vse kar so si želele in nikoli dosegle. Pa vemo kako se je končalo!

Ko bi bil v New Yorku ali kje drugje v ZDA kot ameriški državljan bi korakal z demonstranti, ki skandirajo: Trump ni moj predsednik! Ker pa sem doma v Sloveniji lahko povem le, da se tega kar se je zgodilo z njegovo izvolitvijo resno bojim. Da se razumemo, ne zase…. - bližam se 70tim – za prihodnost svojih vnukov.

Česar me je bilo doslej strah so bile le podnebne spremembe, ki se nam bodo, navkljub vsem mednarodnim dogovorom o zmanjševanju toplogrednih plinov, od Kyota do Pariškega sporazuma, prej ko slej maščevale. Toda gre za strah na zelo dolgi rok, ker bodo neznosne in vse težje obvladljive posledice prizadejale kakovost bivanja šele pravnukov ali njihovih otrok.

Odslej, zlasti ker se bodo učinki zgodili veliko prej, v naslednjih 4 letih predsedniškega mandata, se bojim še bolj nove smeri ameriške politike. Pa ni Trump kot tak zame največji problem, veliko hujši je ta, da ima za seboj volilno telo, ki nima več spodobnosti, občutka o tem kar je prav in kar ni, spoštovanja sočloveka in vrednot ter načel kultiviranega, vzajemno spoštljivega sobivanja v prostoru in času, ki se je, v trenutku oddaje glasu, povsem spozabilo na pomen morale in etike. In to je narod, ki bo vladal svetu do 2020 ali celo dlje, če bo le ta obstal?!

Ne nameravam se spuščati v globljo analizo pričakovanih ali samo potencialnih scenarijev izvolitve Donalda Trumpa v Belo Hišo in zmage »njegovih« republikancev v obeh domovih ameriškega parlamenta.

Slednji mu kot stranka niso kaj prida pomagali pri zmagi, ki si jo je dobesedno prigaral sam s svojo Melanio in s svojim štabom, a ob dejstvu, da je vendarle postal predsednik, njih navkljub, se mu bodo sedaj disciplinirano postavili ob bok. Z njihovo podporo bo Trump postal skorajda vsemogočen.

No, kot sem dejal, v globljo analizo ne bom šel, tudi ker nimam dovolj znanja zanjo, a kot bivši politik, ki je tesneje spremljal mednarodno politiko, bom ugotovil samo to: da je Trump v volilni kampanji obljubljal korenite spremembe ameriške zunanje politike in odstop od mnogih sporazumov, ki jih je dosegla Obamova administracija. Mnogi od teh pomenijo mir, kolikor se ga še da menedžirati, ter sodelovanje v svetu, ne nazadnje, s Pariškim dogovorom, pri upočasnitvi razvojne dinamike k podnebni apokalipsi.

Če bo Melanin soprog od teh odstopil, se dovolj dobro zavedamo kaj bo to pomenilo?Kaj tudi sicer, če bo posiljeval svet z nacionalnimi in drugimi parcialnimi interesi le ZDA?!

In to so bile njegove obljube, poleg mnogih drugih, seveda. Bivši kolega poslanec iz vrst SDSa, Jožef Jerovšek, je zapisal v odzivu na moj twitt da nekako paničarim, po nepotrebnem, ker da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Morda ima prav, a obljube volivkam in volivcem so bile dane in je bil predvsem zaradi njih obljubodajalec izvoljen. A ne bodo prav SDSovci vložili ustavno obtožbo na račun premiera Mira Cerarja, ker da se po njihovem doslej ni držal danih obljub?

In kaj če se bo Trump, pod pritiskom medijev, borz, civilne družbe, filmskih, glasbenih in športnih zvezd, stroke, poslovnih partnerjev in drugih mednarodnih odločevalcev, streznil, si premislil, morda priznal, da se je bil prenaglil v izjavah i stališčih, se celo komu opravičil? Dočakala ga bo usoda vseh ostalih, ki se obljub niso držali. Volivci, ki so ga ustrelili v Belo hišo mu tega ne bodo odpustili.

Tako da res nič dobrega ne za same ZDA, ne za ostali svet, ne vidim od zmage Donalda Trumpa, situacija kateri se dobro prileže naslov neke znane italijanske erotične komedije iz začetka 80tih let: »Se tutto va bene siamo rovinati!«, v prevodu, »če gre vse prav, smo sesuti!« Samo Bog nas lahko še reši, če ni še on prešel k Trumpovim volivcem?!

Znova poziv dr. Marušiču k odstopu

Aurelio Juri

Nekdanji župan MO Koper, med pobudniki in ustanovitelji Univerze na Primorskem

POZIV REKTORJU UNIVERZE NA PRIMORSKEM,

DR. DRAGANU MARUŠIČU

Spoštovani dr. Marušič,

Dragi Dragan,

Že od začetka tvojega vodenja UP spremljam  odločitve, ki jih sprejemaš in kolikor se že trudim, da bi jih razumel , mi ne uspeva. Morda tudi zato, ker jih sam ne znaš komunicirati javnosti. Obratno, vse bolj se zgražam nad tem kar počenjaš in ti tokrat to sporočam neposredno, še zlasti kot politik, ki je svoj čas vodil občino in mesto Koper ter si prizadeval da bi le ta postalo tretje univerzitetno središče v Sloveniji.

Bil sem zraven dr. Čokovi, dr. Jakominu ter takratnim eminencam tukajšnjega gospodarstva, Koreliču, Kosmini, Čoku in drugih, brez katerih se te projekt ne bi rodil, še spočet ne bi bil, in se v Državnem zboru odločno bojeval z ministrom Gabrom,  sicer političnemu zavezniku, ki pa naši univerzi ni bil naklonjen, ko je zavlačeval z oblikovanjem ter kasneje tudi s sprejetjem zakona, ki jo je formalno ustanavljal.

To kar se danes, še posebej pod tvojim vodenjem, na tej ustanovi dogaja je daleč od takratnih pričakovanj in želja po valilnici novega intelektualnega bazena ter prostoru strpnega, kultiviranega, odprtega izmenjavanja mnenj, izkušenj in znanj, v katerem avtoritarni vzorci obnašanja nimajo mesta.

Po mnogih tvojih spornih potezah do vrste sodelavk in sodelavcev ter drugih zaposlenih in do Znanstvenega raziskovalnega središča kot takega ter drugih članic univerze, je tokratna odpoved delovnega razmerja dvanajstim priznanim docentom višek vsega, klofuta sami funkciji, ki jo zasedaš in poslanstvu, ki ti je bilo zaupano.

Brez pretirane zamere, a te znova pozivam, da sam razmisliš o umiku, o odstopu, ki utegne postati edina tvoja poteza z večinskim akademskim in javnim konsenzom.

Vse dobro.

Tudi MO skušala spodnesti prvo nadzornico Luke Koper

REVOLT ZA LUKO KOPER USMERJEN LE DO DRŽAVNE OBLASTI, KAJ PA LOKALNA?

Ko se je udarni val  protestov v Kopru in Ljubljani v bran obstoječi organiziranosti in obstoječemu vodstvu Luke Koper umiril, ko je skandiranje »Luke ne damo« ter »dol z Gašperšičem in Dragonjo«, pa tudi »s Cerarjem« potihnilo, ne da bi v tem času slišali besede iz mestne hiše, se je na zadnji seji nadzornega sveta družbe pojavil predlog za razrešitev predsednice ge. Alenke Žnidaršič Kranjc, ker naj bi »s svojim ravnanjem in odločanjem – tako utemeljitev - bistveno pripomogla k skrajno napetim odnosom med vlado in Luko Koper in s tem ključno prispevala k zapletu, ki je nastal v Luki«.

To kar ni uspelo predsedniku Slovenskega državnega holdinga v odstopu, Marku Jazbecu, bi naj direktorici uprave Mestne občine Koper ter članici nadzornega sveta v imenu lokalne skupnosti, Sabini Mozetič.

Glej ga zlomka! Zato vse tiho je bilo na Verdijevi 10, ko je Koper vstajal in oblikoval »Civilno fronto Vstala Primorska, vstani Slovenija«, da bi obranil naše najproduktivnejše in najuspešnejše državno podjetje ter ponos obalnega in primorskega gospodarstva  od tako imenovanih plenilskih namer državne oblasti, točneje od zamenjave nadzornikov in v nadaljevanju tudi uprave, ki pač ne soglašajo z načrti prestrukturiranja in vsaj delne privatizacije pristanišča, ki jih kujejo v Ljubljani.

Počakalo se je torej, da so se strasti umirile, zlasti po zagotovilih, ki jih je dal premier, dr. Cerar, delegaciji zaposlenih v Luki, da je le ta strateškega pomena za Slovenijo in da ni bojazni da bi jo prodali ter da je izgradnja drugega tira med prioritetami njegove vlade, da bi se poskušalo vendarle, tokrat z lokalno mačeto, storiti to, kar ni uspelo SDHju. Hvala Bogu, za obglavljanje nadzornega sveta sta bila poleg Mezetičeve le še dva, Rado Antolovič in Žiga Škerjanec (mimogrede iz SDHja) medtem ko jih je bilo pet proti, s tem da se je sama predsednica modro vzdržala. No, manever predstavnici MO Koper ni uspel in za enkrat vsi ostajajo na svojim mestih.

Ali bomo na naslednjem protestnem shodu videli poleg imen Gašperšiča in Dragonje, (Jazbec je že itak pase' in neškodljiv, četudi bi ga kazalo tožit s strani vodstva Luke za izrečeno na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ…) še ime ge. Mozetičeve? Kajti, lahko verjamemo, da se je za tako potezo odločila povsem samostojno, suvereno, in s polno odgovornostjo, glede na to da je bil njen šef, župan Boris Popovič, vendarle podpisal, in to prvi, ono spomladansko  Izjavo o podpori slovenskemu tovornemu pristanišču Koper.

No, spremljali bomo nadaljevanje protestov, ker za enkrat ne kaže, da bi se osovražena minister za promet in infrastrukturo ter državni sekretar na finančnem ministrstvu nameravala umakniti.

Matiču in sodelavcem ter zaposlenim v Luki Koper srečno naprej!

Dr.Cerar slabo odreagiral na blokado Luke Koper

NEPRIMEREN ODZIV PREDSEDNIKA VLADE

»Dragi zaposleni v Luki Koper,

Razumem vaše ogorčenje in tudi cilj protesta in se opravičujem če sem podcenil domet in posledice tega kar se je dogajalo in se še dogaja v Luki Koper in okoli nje. Predsednik SDH bi sam moral dojeti vse to in pravočasno umakniti sporni predlog za zamenjavo treh nadzornikov te družbe.

Toda prešli ste sedaj na dodatne zahteve in pogojevanja, ki pa jih, skušajte me razumeti, ne morem sprejeti. Ministri se ne postavljajo ali umikajo na zahtevo ljudi izven za to pristojnih ustanov, kot je parlament, pa tudi ni mi v navadi, da tekam k skupinam lahko povsem upravičeno nezadovoljnih ali celo razjarjenih državljank in državljanov, da bi jih miril. Zato ne zamerite, če ne pridem v Koper in sprejmite, lepo prosim, moje zagotovilo, da se z Luko Koper ne bo nič dogajalo mimo vaše vednosti, oziroma volje zaposlenih v tej družbi.

Pozivam vas, da pristanišču omogočite normalno nadaljevanje vseh delovnih procesov, ne nazadnje, ker poslovno škodo, ki nastaja z blokado, boste utrpeli predvsem vi sami. Srečno!«

Tako nekako bi moral izzveneti včerajšnji odziv predsednika Vlade, dr. Cerarja, na dogajanja v »slovenskem oknu v svet«, če bi resnično želel prispevati k umirjanju strasti in normalizaciji razmer.

Z grmenjem v stilu »Ne bom pustil da bi delavci vodili državna podjetja, še manj državo«, ob tem da je taka teza povsem nesprejemljiva, ker ne upošteva pravice in tudi ponekod dobre prakse sodelovanja zaposlenih pri vodenju teh firm, ne nazadnje tudi države – saj so vendarle volivke in volivci - ni storil nič drugega  kot razvnel še bolj čustva in nakopičil pri upornikih dodatno jezo in motiv k vztrajanju. Tako se – dragi premier – ne dela!

Kaj sedaj sledi? Specialci v bojni opremi s pendreki, solzivcem in gumijastimi naboji? Znova skupščina delničarjev, ki naj odpokliče nadzorni svet in upravo Luke, ker da sama ni znala normalizirati stanje?  Ali nov, do protestnikov bolj spoštljiv in spravljiv poziv k preklicu blokade in k vrnitvi delovnim obveznostim?

Dragi delavci na barikadah, Premiera ne bo, s tem se sprijaznite in pokažite več modrosti in odgovornosti kot on sam. Vrnite se k delu, dokler ga je še… Še kak dan tako, pa ga ne bo več!

Dr. Cerar bo lahko tudi odstopil, ali izgubil naslednje volitve in se s politike umaknil. Še vedno bo, kot relativno dober pravni strokovnjak, našel službo. Kaj pa vi, če bo Luka le še kup mrtvih dvigal in drugih strojev ter praznih pomolov, pred njo pa le še barčice koprskih ribičev? In kaj vsi ostali, ki so odvisni od vašega dela?

Pamet v glave, dokler je še čas!

Naj Luka Koper snova zadiha s polnimi pljuči!

POZIV UPORNIKOM V LUKI KOPER

Dragi zaposleni v Luki Koper, ki ste se odločili za blokado pristanišča,

Tisti izmed vas, ki spremljajo medijsko poročanje vedo kaj si mislim o početju države z Luko Koper in kaj sem sporočal tako vladi, kot Slovenskemu državnemu holdingu še preden bi duh ušel iz steklenice.

Opozarjal sem jih, od premiera Cerarja, do sedaj že odstopljenega predsednika SDH, Jazbeca, da je zadeva postajala vse bolj resna in težko obvladljiva če se sporni predlog za zamenjavo treh nadzornikov ne bi pravočasno umaknil. In to se je tudi zgodilo. Predlog je bil sicer preklican, g. Jazbec je tudi odstopil, a evidentno prepozno, ker se je upor vseeno zgodil.

Sedaj zahtevate še mnogo več, od prihoda dr. Cerarja, do odstopa ministra za promet Gašperšiča in državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Dragonje. Dodatno še opravičilo predsednika državnega zbora Brgleza za neprimerne kvalifikacije na vaš račun.

Pri takem zaostrovanju odstopam od nadaljnje podpore vašim zahtevkom, zlasti ker z blokado Luke si sami žagate vejo na kateri stojite. Prvi zbor delavcev pred upravno stavbo je bil ok, še boljši je bil protestni shod na Titovem trgu, to pa kar sedaj počnete ni v redu. Poslovna škoda se že kopiči in ne en komitent vaših storitev že razmišlja, da bi šel drugam. Predstavnik uprave Luke za stike z javnostmi, Sebastjan Šik, sporoča, da je vodstvo naredilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi se razmere normalizirale in ga zato vprašujem, ali so predsednik uprave Matič in njegovi najtesnejši  sodelavci z delavskim direktorjem vred, stopili pred delavci, jih opozorili na škodo ki nastaja z blokado dejavnosti in zagrozili z odhodom v kolikor se bo tako stanje nadaljevalo? Ker odgovornost za upad prihodkov nosijo oni!

Že drugi dan traja ta blokada, sami veste koliko ladji, vagonov in tovornjakov ne more opraviti svojega dela. Ne poznam številk, a bi rekel , tako na oko, da škoda že presega nekaj milijonov evrov. Da ne govorim o tisti na renome', oziroma na ugled Luke Koper.

Ustavite konje, dragi uporniki. Luke ne damo! – skandirate,  in se z vami strinjam, a če bo naenkrat padla z liste pristanišč zanesljivih in hitrih storitev,  kaj bomo z njo?

Odprto pismo Vesni Pusić

OTVORENO PISMO VESNI PUSIĆ

Poštovana potpredsjednica Hrvatskog sabora,

Draga Vesna,

Pišem ti kao prijatelj i bivši kolega parlamentarac s kime si pre nekoliko godina učestvovala na jednom medjunarodnem forumu profesora, stručnjaka, diplomata, crkvenih dostojanstvenika,  novinara i drugih intelektualaca u Siciliji na temo medjukulturni in medjureligiozni dijalog u Mediteranu. Sjećaš se što smo tada ti i ja govorili o odnosima na Balkanu i posebno o graničnom sporu medju naših dvije država?....da bi bilo dobro, da bi bio riješen več dogovorom Drnovšek-Račan 2001 godine, da je hrvatska desnica, odnosno HDZ, tada to spriječila, da je bila doista velika šteta za obe strane i za širu regiju, da se je taj problem vukao i da je bio u ovakvim uvjetima, najbolji put da se to konačno arhivira, medjunarodna ad hoq arbitraža. Znala si, da sam bio njezin prvi formalni predlagatelj u slovenskom parlamentu.

I znala si isto tako, da sam ispao iz profesionalne politike, odnosno izvršio političko samoubojstvo  kad sam kao jedini evropski poslanik iz Slovenije osudio odluku mog predsjednika stranke (SD), tada i vlade, Boruta Pahora,  da blokira pristupna pregovaranja Hrvatske sa Europskom Unijom, da bi izborio veću pripremljenost Zagreba prihvatit slovenske zahtjeve do tijeka granice posebno na moru.

Nastavak ove priče poznaješ u detaljima. Posle dogotrajnih i teških pregovora dobili smo konačno dogovor o modalitetima i predmetu arbitraže a istovremeno i pristanak Slovenije na deblokadu pristupnih koraka Hrvatske ka EU. Dozvoli mi da ponovim…konačno!

Sve je bilo u redu do diplomatskog kiksa naših dviju predstavnika u arbitražnom procesu, sudca Jerneja Sekolca i vladinu agenticu Simone Drenik . Budalaština par exellence.

Svjesni toga su se obiju povukli i omogućili arbitražnom sudu, da ja popunio svoje vrste sa novim „slovenskim“ sudcem, i stvorio uvjete za nastavak arbitraže.

Ali se je tome tvoja vlada – u to vrijeme bila si vanjska ministrica – uprla i razglasila izlazak Hrvatske iz tog procesa, koji bih bio suviše kompromitiran. Tako ste procijenili. Istu odluku donio je i Sabor. Od tada dalje Zagreb više ne saradjuje sa arbitražnim tribunalom.   

Ali dobili smo jučer i presudu tog tribunala o onome incidentu. Jeste, Slovenija je povrijedila Sporazum o arbitraži, a ne u tolikoj mjeri, da bi to onemogućilo ostvarenje predmeta i svrhe ovog dogovora te nastavak postupka.  

Jesi li očekivala nešto drugog? Eto, sada je samo pitanje vremena kad budemo dobili i presudu o razgraničenju za koju kažete u hrvatskoj politici, svi u isti glas, da je nećete prihvatiti, odnosno poštivati.

Ne zaboravi, da ovu odluku arbitražnog tribunala pozdravlja Evropska komisija i budi sigurna, da kad bude proglašena sudba, i Europski parlament je bude pozdravio. To znači, da za Europsku uniju granični spor medju Slovenije i Hrvatske bude završen, odnosno da granica, koju bude proglašena od arbitraže, biče i jedina koju će EU i medjunarodna zajednica poštivati. Ako nećete izolacije oko toga, ako nećete da proglašenje Zagreba, da to ni granica koju priznajete, sili ribare ka njezinom kršenju i novim incidentima, razmislite još jednom.

Ne zna se kako bude to razgraničenje, na kopno i na moru, dali će biti Slovenija uopće zadovoljna, vjerojatno niko neće biti potpuno sretan. A bitno je, da se spor završi i stavi u arhiv. To je i tvoja dužnost, posebno iz naslova dosljednosti sa onome što si zagovarala kad smo pričali arapskim, francuskim, španjolskim, grčkim i talijanskim prijateljima u Mazzari del Vallo kako se napredne politične sile u Hrvatskoj i Sloveniji znaju dogovarati i dogovoriti.

Sretno!

Jazbec, go home!

ZADNI KLIC K RAZUMU …IN ODGOVORNOSTI

Gospod  Marko Jazbec,

Gledal sem Vas v oddaji Tarča o Luki Koper in poslušal tudi. Vaši kratki, telegrafski odzivi na vprašanja voditeljice in na izzive sogovornikov, ki naj bi gledalkam in gledalcem sporočali, kako vsi drugi nimajo pojma o predmetu debate, oziroma da ste edini, ki ve za kaj gre in kako se temu streže, so izzveneli ne le neprepričljivo ampak tudi mizerno. Ko ste proti koncu dejali, kljub vsem utemeljenim očitkom na vašo odločitev o zamenjavi treh nadzornikov in pozivom k koraku nazaj, da pri predlogu vztrajate, so mi padle roke. Rekel sem si, da ta človek res ne razume kaj je vse zagrešil in kake bodo posledice.

Zato še enkrat klic  v sili - poziv k Vašemu takojšnjemu odstopu, oziroma predsedniku vlade, dr. Cerarju, k podpori zahtevi poslanca SD Janka Vebra, k zamenjavi nadzornikov SDH in skoraj sočasno odpoklicu predsednika uprave holdinga. Vse to še pred skupščino delničarjev Luke Koper, še bolje če pred torkovim protestnim zborovanjem na Titovem trgu v Kopru. Sicer se utegnejo zgoditi tudi neljube in težko obvladljive reči, celo nasilje. Množice v Kopru in na Obali so na nogah!

Dr. Cerar, ukrepajte!

Naj g.Jazbec odstopi!

POZIV PREDSEDNIKU SLOVENSKEGA DRŽAVNEGA HOLDINGA

Spoštovani g. Marko Jazbec,

Na zamerite, a s predlogom po zamenjavi treh nadzornikov v Luki Koper ste proizvedli pravi kaos na polju upravljanja z državnim premoženjem, ki vam je zaupan, ter upravičen revolt prizadetih strani. Na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ niste uspeli pojasniti razlogov te poteze, celo ujeli so vas na laži in na manipuliranju z netočnimi, zavajajočimi podatki, danes pa še umik enega od predlaganih nadzornikov, Nemca  Sorgenfreia, in njegova zamenjava z Slovencem. Kot da bi s tem pomirili razburjene deležnike in si povrnili zaupanje in verodostojnost.

Očitno niste niti slučajno dojeli sporočila tega upora, ki se ne rojeva iz lokalpatriotizma, ki bi bil povsem razumljiv glede na to, da koprskega pristanišča ni zgradila Ljubljana ampak predvsem tukajšnja skupnost, temveč preproste logike, da konje ki vlečejo, dokler vlečejo, ne menjaš!

In če tega ne razumete, bilo bi dobro za vas in vso državo, da priznate lastne pomanjkljivosti do mesta, ki ga zasedate, ker mu evidentno niste dorasel, prevzamete ustrezno odgovornost in mesto zapustite.

Če pa tega ne boste storili, bodisi iz ponosa in trme, bodisi iz drugih razlogov, bodite vsaj toliko uvideven do vseh prizadetih, celo do samega g. Sorgenfreia, da voz, ki ste ga pognali in drvi v prepad, pravočasno ustavite, oziroma  sklep o zamenjavi treh obstoječih nadzornikov, z dr. Alenko Žnidaršič Kranjc na čelu, preprosto prekličete. Ne nazadnje niste še pojasnili čemu prav oni trije na spisku za odstrel (poleg že omenjene še Andrej Šercer in Elen Twrdy) in ne kdo drug?!

Hvala za pozornost.

Kadrovske rošade v Luki Koper ostajajo nepojasnjene

NEODGOVORNE JAZBEČEVE IGRE Z LUKO KOPER

Hvala bogu, je bila seja parlamentarne komisije za nadzor javnih financ posvečena kadrovskim pretresom v Luki Koper danes le prekinjena in ne zaključena. Nadaljevala bi se naj še ta mesec. Tako berem. Torej še je čas, da se predsedniku Slovenskega državnega holdinga, g. Marku  Jazbecu, postavi nekaj dodatnih vprašanj, do katerih ni še odgovorov, ko poslance in javnost skuša prepričevat, za enkrat povsem neuspešno, da je nadomeščanje treh nadzornikov z novimi izključno poslovna in ne politična odločitev, ker da služi - trdi - le povečanju poslovne učinkovitosti in dobička omenjene družbe. Obe naj bi bili dandanes prenizki, pri čemer mu pritrjuje tudi državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja. Do take ocene naj bi Jazbec prišel po vpogledu v razvojno strategijo Luke od 2020 do 2040.

Torej, obema 5 vprašanj, Jazbecu in Dragonji:

Katera od pomembnejših družb v večinski državni lasti ima višjo poslovno učinkovitost in dobiček, v primerljivem času, od Luke Koper?

Kakšno znanje in izkušnje, ter s konkretnimi poslovnimi rezultati utemeljene reference imata oba gospoda na področju pomorskega prometa in logistike, oziroma prometnih tokov, da bi jima bolj verjeli kot pomorsko-prometni ter logistični stroki na Obali in vodilnim in zaposlenim v koprskem pristanišču?

Kako vpogled v neko strategijo, ki se bo začela izvajati šele čez 4 leta in bi naj trajala naslednjih 20 let, ob vseh, tako rekoč, dnevnih spremembah na globalnem trgu , mednarodnih odnosih, geostrateških potezah vodilnih sil sveta,  razvoju ladjarske in pogonske tehnologije, ekoloških grožnjah v Sredozemlju in na Jadranu itd…g. Jazbec uvidi poslovne šibkosti Luke Koper?

Na osnovi katerih kriterijev so bili predlagani za zamenjavo predsednica nadzornega sveta, dr. Alenka Žnidaršič Kranjc, ter člana Andrej Šercer in dr. Elen Twrdy?

Se gospoda Jazbec in Dragonja zavedata političnih in drugih posledic vztrajanja na njunih odločitvah v odnosu do enotnega nasprotovanja in napovedanega odpora vseh ključnih faktorjev na Obali, involviranih v to zgodbo, od vodstva in zaposlenih v Luki do obalnih sindikatov, lokalnih skupnosti, stroke in civilne družbe?

Da slišimo odgovore. 

Mojster sprenevedanja!

NOVE KARLOVE FLOSKULE…

Ko berem prve odzive predsednika DeSUSa in zunanjega ministra Karla Erjavca na včerajšnja dogajanja okoli interpelacije zoper ministrsko kolegico in vladno partnerko, Anjo Kopač Mrakovo, si pravim: ali res večni Karl, minister za vse vlade in vse čase misli, da smo vsi spremljevalci njegovih početji bebavi?...Da vsaj bolj pozorna in prisebna javnost ne dojame sprevrženosti njegovih odločitev in usmeritev ravnanj njegovih poslank-poslancev?

Ko govori o »smešnih in patetičnih navedbah (iz vrst SD), da je šlo za napad na koalicijo«, ker, da njegova stranka – kot trdi -  ni kršila koalicijske pogodbe in da se ni zgodilo nič dramatičnega, dosega vrh sprenevedanja. Pa ne le to: četudi mu ni uspelo spodnesti SDjevske kolegice, ker so interpelatorjem zmanjkali trije glasovi, ministrico vseeno razglaša za nelegitimno. In se bralec ter poslušalec takoj povsem legitimno vpraša: kako bosta on in Kopač Mrakova odslej sedela in delala skupaj na vladi?

Seveda, sam ponuja odgovor: naj ministrica odide, ker da z njo ni zadovoljen niti predsednik Vlade, dr.Cerar, četudi »ji ponuja še eno priložnost«.

Zamolči pa, da je premier še manj zadovoljen z njim, celo jezen, ko javno sporoča, da mu »DeSUS in njen predsednik v zadnjih dneh nista predložila nobenega novega razloga ali dejstva, ki bi opravičevala spremembo stališča do interpelacije zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in da zato ne razume, zakaj se Erjavčevi, ki so zadnji hip napovedali podporo interpelaciji, poigravajo s tem institutom?!«

Gre za » poskus destabilizacije političnega prostora in dela koalicije v času, - dodaja -  ko naša vlada dosega dobre rezultate in imamo vse pogoje, da gremo naprej v ključne spremembe."

Torej, večni Karl? Resda, imaš število in moč, da se na te očitke požvižgaš in nesramno lahko naprej odganjaš Židanove. Oni lahko odidejo in bo vlada vseeno ohranila, četudi pičlo, večino. Celo moč pogojevanja s strani DeSUSa se bo okrepila in bo Cerar njen ujetnik.

Vajeti so torej skoraj v celoti v Erjavčevih rokah, zato še enkrat poziv predsedniku vlade, da se naj pripravi tudi v luči teh okoliščin, na sestop in prepusti volivkam in volivcem, da povedo kaj si mislijo o teh rabotah in o politikih tipa Erjavec. Vsakič to počne, vsakič najde trenutek in priliko, da koalicijskim partnerkam obrne hrbet in izzove politično krizo.

Verjamem, da bo napočil čas, ko bodo tudi njegovi najbolj zvesti privrženci  spoznali, da se tako ne dela, da je podlo in pokvarjeno, oziroma da taka politika nima in ne more imeti prihodnosti.

Danes naj bi se sicer z Židanom pobotala in zagotovila skupna prizadevanja za ohranitev trdnosti koalicije, nesoglasji navkljub. Ne dvomim, da se bo tega Erjavec držal, a ne dlje od naslednje skušnjave!

Naj dodam še to, da toliko kolikor me DeSUS ni presenetil, so me v Združeni levici. Pričakoval sem ali podporo ministrici, ali kvečjemu vzdržanost, glede na kritike, mestoma tudi upravičene, ki jih izrekajo na njen račun. Stranko, ki sem jo cenil po distanci in neizprosnosti do desnice in pokvarjencev, se je prav z njimi povezala in poiskala sovražnika, ki je daleč od tega, da bi si to želel biti.

S Socialnimi demokrati bo samooklicana bolj leva levica morala slej ko prej poiskati dialog in sodelovanje, ne pa se z njimi spopadati, sicer bo res, kot pravi prvak SDja, Židan, desnica s SDSom na čelu povsem zavladala politični sceni in tudi dolgoročno prevzela oblast!

Naj Vlada dvigne roke z Luke in Vina Koper!

POZIV PREDSEDNIKU VLADE

Spoštovani dr. Cerar,

To kar ste kot premier opravili, ste opravili, v dobrem in slabem. Pa ne bom zahajal v podrobnosti.

Do vrha ste prišli, višje ne gre. Čuti se in vidi. In to vam govorim, kot simpatizer in dosedanji podpornik obstoječe koalicije in vlade. Čas je torej da sestop in razpis predčasnih volitev, ne oziraje se na to kar napovedujejo občasna merjenja javnega mnenja, kajti vztrajanje do rednega izteka mandata bi pomenilo le nadaljevanje stagnacije in agonije v katerih sta tako država kot družba zašli. Stvari ne funkcionirajo več kot bi morale, vrednote, morala, etika in nova politična kultura, ki ste jih tako opevali, ko ste se podali na volitve, kot, da so šle po svoje.  

Pred seboj imate interpelacijo zoper ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Kopačevo in odločitev ene od koalicijskih partneric, Desusa, ki so ji očitno tovrstne performanse po godu, da ministrice ne podpre, oziroma da jo kar odžene in nov preizkus za drugo partnerico, SD, ali naj pogoltne še tale udarec “zaveznice”, po razrešitvi ministra za obrambo Vebra, ali naj raje obrani svoje dostojanstvo, kolikor ga je še ostalo, in s take  rabote odide. Kakršen koli bo razplet, verodostojnost vlade bo vse prej kot okrepljena.

Sicer, naj se vam ne pripiše, med kriminalno škodljivimi potezami, še blamaža s koprsko Luko, oziroma z zamenjavo treh nadzornikov firme, podjetja, družbe, ki je med redkimi v večinski državni lasti, ki že vrsto let posluje uspešno, z rednimi presežki poslov in dobička, ki uživa zadovoljstvo zaposlenih, partnerjev, komitentov ter širšega poslovnega in družbenega okolja. Konje, ki vlečejo se preprosto ne menja! Le ko bi jim pošle moči, bi bila taka odločitev razumljiva in sprejemljiva, prej ne! In naj dodam kot nesprejemljive še zakulisne igre Slovenskega državnega holdinga, ne vem če na svojo roko in mimo vlade, ali obratno, na račun še enega uspešnega koprskega, istrskega in primorskega gospodarskega simbola - Vina Koper.

Svetujem vam, da ko že tukajšnjim bolj slabotnim podjetjem niste uspeli pomagati – glej Cimos – od uspešnih dvignete roke. Pridobili bomo vsi, tudi državna blagajna. Ne prispevajte k netenju nezaupanja in odpora do Ljubljane. Da se s takimi kadrovskimi in privatizacijskimi namerami, kot v primeru Luke in Vina Koper to dogaja, vam lahko s prve roke povedo kolegice in kolegi poslanci z vaše stranke.

Ne jemljite z lahkoto opozorila, ki vam jih naslavljajo vodilni v Luki, tamkajšnji sindikati, predstavniki lokalnih oblasti, študentov ter civilne družbe Kopra in slovenske Istre. Stvar postaja resna! Prisluhnite vsaj notranjemu klicu razuma. Vem, da to še zmorete!

Uplinjevalnika v Tržaškem zalivu ne bo!

Trieste, stop del ministro Calenda: «Rigassificatore bocciato»

Cancellato dall’agenda del governo nel vertice con Serracchiani e Cosolini

http://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2016/06/11/news/stop-del-ministro-calenda-rigassificatore-bocciato-1.13643594?ref=hfpitsec-10

Grande titolo quello sul Piccolo di ieri, 11 giugno 2016. Atteso da una decina d’anni. Che sollievo, ma ce n’e’ voluto di tempo, pazienza e convincimenti da parte di chi ai terminal GNL nel Golfo di Trieste ha detto da subito o strada facendo NO con tanto di ragioni e argomentazioni, mai per altro contestate da chi ce lo voleva piazzare. La Gas Natural non e’ mai intervenuta agli incontri coi contestatori dove un contraddittorio si imponeva di per se. Per tre anni il Tavolo tecnico transfrontaliero rigassificatori col quale ho avuto l’onore e il piacere di collaborare, ha cercato questo confronto. Non c’e’ stato, da dedurre quindi che gli accertamenti e le valutazioni espresse dalla ventina e piu’ di esperti chiamati a pronunciarsi sul progetto soprattutto nelle ottiche delle sue previste ricadute sull’ambiente, sulla sicurezza e sulle restanti attivita’ economiche di Trieste e del circondario, non erano tesi e timori campati in aria.

A costoro, agli  ambientalisti di Alpe Adria green ed altri, alle autorità locali, dell’intero comprensorio, sindaci in testa, alla Regione e non ultimo alla Slovenia, il merito di questa vittoria.

C’e’ chi non ci crede ancora, convinto che la Gas Natural o qualcun altro, in un modo o nell’altro, ritenterà il colpo. Forse, ma ci scommetto, non piu' qui da noi!

Italijanski Konzulat v Kopru naj bi šel drugam?!

Konzulko mečejo na cesto?

Neeee… Zli jeziki! Le drugam bi jo postavili, morda v megabajturino, ki v betonskem okostju čaka, da dobi še meso, tkiva, žile, živce in ostalo, tik ob Areni Bonifika?! Tam sodimo vsi: od Mestne občine do Upravne enote, od javnega bazena do zasebnega hotela, od banan do jagod, hrušk in jabolk. Jaz ji pravim »palača tuttifrutti«.

Šalo na stran, da župan Popovič ne namerava podaljšati najemne pogodbe z italijanskim Konzulatom za palačo Vianello, v kateri le ta domuje desetletja, oz. odkar pomnim, da obstaja, je svojevrsten škandal. Že od trenutka, ko se je to izvedelo in ne glede na izid »pogajanj« župana s svojim najbolj zvestim podžupanom, ki je tudi predsednik samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, Albertom Scherianijem, v sredo. Kak suspance?! Kaj si bosta rekla? Kako bo Popovič utemeljil to svojo odločitev, oziroma kako ga bo Scheriani prepričal, da naj od nje odstopi?

Medtem ko na občini molčijo, oziroma ne pojasnjujejo ničesar, se je oglasil, presenečen in zaskrbljen, v tonu odziva se razume, da tudi zgrožen, predsednik Italijanske Unije, Maurizio Tremul. Pozval je k dogovoru, oz. rešitvi, ki naj omogoči, da konzulat ostane na svojem mestu, ker da daje Kopru svojevrsten ugled in ima ne nazadnje tudi neko svojo zgodovinsko vlogo. Oceni gre pritrditi in se Tremulu pridružiti v pričakovanju, da bo na občini vendarle prevladal razum. Bolj redkobesedna generalna konzulka Iva Palmieri, ki izraža le presenečenje nad to odločitvijo in nad tem, da na jutrišnjem sestanku med Popovičem in Scherianijem sama ni povabljena. Dodaja da bi selitev  na drugo lokacijo predstavljala za konzulat velik logistični zalogaj. Razume se, da so tudi na konzulatu jezni! In če je sporočilo iz Verdijeve 10 ujezilo tudi njih, pomeni da je ujezilo celotno italijansko diplomacijo, ki take reči, če niso plod skupnega dogovora – kot pravilno opozarja naš dolgoletni zunanji minister, Dimitrij Rupel - jemlje kot svojevrstno klofuto, oz. sovražno dejanje. Zato je škandal že tu!

Sicer, sam vidim tudi to županovo potezo kot nadaljevanje politike jemanja mestu vsebin, ki mu jih je pripisala zgodovina. Pustimo ameriške palme, kičaste svetilke in tiskan beton, ki ne sodijo v okolje, ki bi naj varovalo svojo istrsko-beneško identiteto, od arhitekture stavb, ulic, trgov do hortikulturnega urejanja dotičnih površin. Še huje je, da si je Popovičeva oblast, s soglasjem molčeče javnosti, dovolila odstraniti iz Ukmarjevega trga stavbo (nekdanji sedež Uprave za notranje zadeve), ki je imela svoj zgodovinski pomen še veliko prej in prispevala k značilni podobi mesta v dotiku z morjem, tako kot stavba kjer (še?) domuje, sicer utesnjeno, Uprava za pomorstvo, in da je izbrisala iz mestnega jedra edino slovensko osnovno šolo (»Janka Premrla Vojka«), ki si je ta del mesta delila z italijansko »Pier Paolo Vergerio il vecchio«. Pogoltnila jo je skupaj s OŠ »Pinka Tomažič« nova, megašola na Bonifiki, na mestnem robu.

Tudi prostori Mestne občine na Verdijevi ulici 10 in Upravne enote na Trgu Brolo ter vseh ostalih državnih organov v centru mesta bodo izpraznjeni v trenutku ko bo vseljiva palača »Tutti frutti«. Ostali bodo v središču le Univerza, srednje šole, dijaški dom, kulturne ustanove, spomeniki le sebi namen, nekaj protokolarnih prostorov, trgovin in lokalov, Radio in Televizija Koper, morda tudi Primorske novice, ter ustanove italijanske skupnosti, oziroma že omenjena Osnovna šola in čircolo »Santorio Santorio«. Kaka žalost! In napovedano dejanje iz občine glede konzulata zveni nekako takole: Če bomo že mi, Mestna občina in država, odšli iz mesta, in zapustili z zgodovino prežete stavbe, naj odide še konzulat, oziroma si naj poišče drugo lokacijo. Se že piše o tem, da bi ga sprejeli v Izoli?!

No, vredno bo spremljati to zgodbo, sicer sam pričakujem preklic ali vsaj odložitev sine die realizacije županove namere, ker Popoviču zvestoba vseh treh italijanskih svetnikov s podžupanom na čelu, za preživetje svoje oblasti veliko pomeni. Ne nazadnje so mu vse klofute in posilstva na istro-beneško identiteto  mesta, katerega so prvi zgodovinski dediči, dopustili in požegnali. Slednjo pa bi mu jo težko že zavoljo pripadnosti narodu, ki ga konzulat predstavlja.

Še klopi so manj tečni in strupeni…

...kot neko združenje, samooklicano za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki goni in goni  svojo zgodbo razlikovanja in deljenja med, po njegovem, pravimi, dobrimi, poštenimi, pristnimi domoljubi, ki so osamosvojili republiko in ostalimi, ki bili ali ne zraven, vsekakor s figo v žepu. Da je bil, pred samim startom tega procesa, podpisan nek dogovor med vsemi takrat izvoljenimi političnimi akterji, da si ne bo nihče lastil ekskluzivne zasluge za uspeh projekta, tej bratovščini ni mar.

In znova in znova vleče iz naftaline zgodbe, ki naj pri dokazovale, da je tisti sporazum ena sama laž, eno samo zavajanje, oziroma da so edini, ki se lahko štejejo in razglašajo za osamosvojitelje,  pripadniki takratne koalicije Demos, pa tudi ne vsi, le tisti, ki so v zadnjih letih, odkar je ustanovljen, zaprisegli VSOju.

Najbolj priljubljenega predsednika republike doslej, Milana Kučana, je združenje ovadilo zaradi veleizdaje in sabotaže, ker naj ne bi maja 1990 preprečil razorožitve slovenske Teritorialne obrambe po ukazu vojaških zveznih oblasti.

Ko bi zaseženo orožje zadržali – sem slišal Janeza Janšo, člana predsedstva združenja – bi lahko oborožili 100 tisoč mož, a ostalo ga je v slovenskih rokah le za kakih 12 tisoč, zato je Kučan kriv in amen!

Pa oglasil se je še drugi član tega predsedstva, Igor Bavčar, ki je tudi namenil nekaj pikrih na račun Kučana. Igor Bavčar, človek, ki je prepričan, da ga sodstvo preganja po krivem,  ker da je bilo z njegovim barantanjem z milijoni in milijoni Istrabenza vse v najlepšem redu, pošteno do pike, ki je bil že obsojen in je moral v zapor, a se tam ni nikoli zglasil, ker da je bil huje bolan, ki je vselej molčal pred javnostjo o teh njegovih spornih poslih, tokrat spregovori… Na vpogled povsem zdrav in krepak, v oblačilih osamosvojitelja, poštenjaka, borca za človekove pravice. Bravo! Proti Kučanu, ki mu bogatenje na tuj račun ali kakršno koli navzkrižje z zakonom še nikoli nihče od poklicanih, kar politični nasprotniki niso, ni očital, še manj dokazal. Bavčar, pridigar ta pravi! Joj, joj, kam smo padli!

No, bivši predsednik republiškega Predsedstva v času osamosvojitve in kasneje še Republike, je svoje povedal dan za tem. »Vselej znova sem prizadet in ogorčen nad prirejanjem dogodkov, povezanih z osamosvajanjem Slovenije. Gre le za politične točke določene opcije, ki pa ne pomisli, da s tem razdvaja državljane« - sporoča Kučan in dodaja: »Treba upoštevati, kakšne so bile takrat razmere v Jugoslaviji. Presojal sem, kakor sem, tehtal tako, da ne bi povzročal škode in nepotrebnih žrtev. Ko pogledam zdaj nazaj, sem bil naiven in to je pripeljalo do prevelikega zaupanja do tistih, ki me niso o vsem sproti obveščali. Moje zaupanje je izkoristil tudi takratni obrambni minister, ki je to kasneje izrabil za nezakonito trgovino z orožjem«.

Pojasnilo, ki ga kupi takoj vsakdo, ki si je tako kot mali-veliki predsednik prizadeval, da bi proces osamosvajanja potekal in se zaključil s čim manjšo kolateralno, oziroma postransko škodo, s čim manj žrtvami in oškodovanim premoženjem,  s čim večjo mednarodno kredibilnostjo in potrebnim ugledom za kasnejšo mednarodno priznanje.

Nekaj več kot 70 je bilo mrtvih na obeh straneh. So prepričani, častitljivi Aleš Hojs, predsednik združenja VSO, ter Janša in Bavčar, da ko bi imela TO 100 tisoč oboroženih mož, bi bilo žrtev manj? …Da bi se JLA umaknila prej kot v 10 dneh in zapustila Slovenijo pred 25. Oktobrom 1991? Da ne bi imeli še mi kakega gospoda na Haaškem sodišču, kot Srbija, Hrvaška, BiH, Kosovo?

V Kopru imajo nekateri na vesti smrt treh mladih zveznih vojakov. Iz zasede in spopada na Škofijah 29. junija 1991. Pa smo se potrudili vsi, ki smo v procesu osamosvajanja in ob agresiji JLA zastopali javni interes naših ljudi in razumeli okoliščine, od načelnika Uprave za notranje zadeve, Dušana Moljka, do poveljnika pokrajinske TO, Jožeta Anderliča, do moje malenkosti, da bi do tega ne prišlo, da bi se vzdržali od uporabe orožja, da bi ohranili mir in počakali na politični dogovor o končanju agresije in umiku jugo-armade iz Slovenije. Vodil sem ta pogajanja, a žal omenjenih treh mladcev nismo več mogli priklicati k življenju. Smo pa preprečili, da bi se tragični dogodek ponovil z morda še hujšimi posledicami.

In vsa hvala Kučanu ter kolegom iz njegovega Predsedstva, da nimamo danes, ko proslavljamo 25. Obletnico Vojne za Slovenijo in Osamosvojitve,  več spomenikov padlim in več herojev, da je bilo vsega konec v 10 dneh in da se lahko danes kitimo z naslovom najbolj uspešne, predvsem z vidika spoštovanja človekovega dostojanstva in človekove pravice do življenja, izmed republik, ki so nastale na pogorišču SFRJ!

Edina škoda, dragi Milan, da nisi ostal dlje na Erjavčevi 17! Pokončno naprej!

Ovaditelji govore največ o sebi in o svoji majhnosti.

Aurelio Juri

Bivši slovenski in evropski poslanec, morda jutri nov ovaden za pacifizem?!

NATO-Rusija v luči protiraketnega ščita.

A KDO VERJAME, DA BREZ SOGLASJA JELKA KACINA, NATO STOPICA NA MESTU?

»Brez mojega soglasja, v imenu Vlade Republike Slovenije, NATO ne more odločiti o ničemer!« - Tako je zatrdil stalni predstavnik naše lepe, miru in stabilnosti sveta posvečene dežele, na sedežu Atlantskega zavezništva v Bruslju, Jelko Kacin, v sobotnem pogovoru na Dnevniku TV Slovenija. Na drugi lokaciji, na Bledu, kjer sta se srečala, pa premier, dr. Miro Cerar, in poveljnik letalskih sil zveze NATO, ameriški general slovenskih korenin, Frank Gorenc, da »Moramo storiti vse za ohranitev enotnosti in za skupno usmerjenost proti dejanjem, ki kršijo mednarodno pravo in ogrožajo mir«. Cerar je še dodal, da si bo njegova vlada prizadevala, da se zaveze, ki jih Slovenija ima kot članica zavezništva, izpolnijo.

Če je res temu tako, lahko sklenemo, da je Slovenija dala soglasje za postavitev protiraketnega ščita z objekti v Romuniji in na Poljskem in z bojnimi ladjami razporejenimi od Baltika do Atlantskega oceana, ki da ni uperjen proti Rusiji, ampak služi le varovanju Evrope pred izstrelki, ki bi jih, recimo, izstrelil Iran. Temu ruski predsednik Vladimir Putin ne verjame. Govori da je grožnja, ki jo predstavlja Iran zgolj krinka, ker da sta ZDA in Iran lani poleti vendarle sklenila dogovor, ki Teheran zavezuje h končanju spornega jedrskega programa. Nejeverni Tomaž pač, kot zmeraj, ki tudi tokrat ne premore končka zaupanja in vere v najboljše namere in dobra dejanja zahodnega partnerja v globalnem boju zoper terorizem. Saj je povsem jasno, da sta lokaciji na Poljskem in v Romuniji in ladje v Baltiku ter Atlantiku oceanu najbolj primerni, ker najbližji, Iranu, ko bi se ayatollahi morebiti odločili prekršiti omenjeni sporazum in napasti Evropo. Tako, za hec ali iz globokih verskih vzgibov. Ups... Kaj pa Turčija in Grčija? Kje pa, a nimata že dovolj skrbi in dela s prebežniki iz Sirije in Iraka in izpolnjevanjem zahtev EUja?

No, šalo na stran, Rusija odgovarja protiraketnemu ščitu, ki ga označuje za grožnjo svetovni in zlasti svoji nacionalni varnosti, z okrepitvijo vojaških izdatkov, z razkazovanjem vojaških mišic na Rdečem trgu ali s preletavanjem z bombniki ameriških vojaških ladji v bližini svojega ozemlja ter z dodatnimi divizijami na svoji zahodni meji.

Priče smo novi oboroževalni tekmi in novi hladni vojni, četudi je nihče ne prizna.

Kacin nas pomirja, da ne gremo v to smer, ker da NATO se obnaša »zelo zrelo, zelo zadržano«, oziroma »noče sodelovati v tej – kot ji pravi - »njihovi (ruski) notranji predstavi, ki jo imajo za obvladovanje razmer znotraj ruske federacije«. »Naše načelo – dodaja - je deconflicting, oz zmanjševanje možnosti kakršne koli eskalacije incidenta«.

Dragi Jelko, brez zamere, a nisi kaj prida prepričljiv. Vsaj mene nisi prepričal in pomiril niti slučajno. No, res je, boš odvrnil in spomnil bralke in bralce, da je bil avtor tega pisanja proti včlanjevanju Slovenije v NATO in da so mu taki dvomi zatorej samoumevni in pričakovani. Pa morda imaš prav, a vendarle, tudi ko bi verjel v to zavezništvo in v naš položaj v njem, bi težko pristal na pojasnilo, da bomo iz Poljske in Romunije branili Evropo pred Iranom e ne grozili Rusiji.

In ker se nič v Atlantskem zavezništvu ne zgodi in ne more zgoditi brez tvojega soglasja, oziroma soglasja slovenske oblasti, te sprašujem in sprašujem tudi dr. Cerarja, ali in kdaj je Slovenija odobrila aktiviranje protiraketnega ščita v Romuniji in enake priprave na Poljskem? Ne pomnim, da bi kako tako razpravo zasledil ne v tem, ne v prejšnjih mandatih. Ko se je o tem projektu začelo govoriti sem bil še sam v Državnem zboru, član Odborov tako za obrambo, kot za zunanjo politiko in na moje izrecno vprašanje o tem mi je bilo odgovorjeno, da je šlo za čisto bilateralen aranžma med ZDA in posamičnimi evropskimi državami v katerem NATO ni imel besede. Ali so se mi takrat vladni predstavniki zlagali, ali se je prevzem odgovornosti za ta ščit s strani celega zavezništva zgodil kasneje, ne da bi bile članice izrecno povprašane in če so bile, kdo, kdaj, kje je opravil ustrezno diskusijo s strokovno, politično in siceršnjo javnostjo?

Ker če bi, bi morali prisluhniti določenim pomislekom in svarilom zlasti strokovne javnosti, da bosta postavitev takega obrambnega sistema ter skupne vojaške vaje zavezništva na prostoru nekdanjega Varšavskega pakta in načrtovana širitev zveze NATO, ter ne nazadnje Evropske unije, do samih meja Rusije (Ukrajina), brez vmesne, varnostno-tampon cone, pomnožila v tej državi in velesili občutke ogroženosti in samoobrambne refleksije, kar bo po logiki stvari privedlo do nove oboroževalne tekme in eskalacije napetosti med stranema,  ki se odrazijo le kot nova oblika hladne vojne, ali sprevržejo lahko v kaj hujšega.

John Fitzgerald Kennedy je z ladijsko blokado Kube 1962 leta preprečil, da bi Hruščovova Sovjetska Zveza namestila na Kubi jedrske rakete, ki bi ogrožale ZDA. V zameno je Kuba dobila zagotovilo Washingtona o nenapadanju.

Danes imajo ZDA in zavezniki NATO tovrstne izstrelke na durih Rusije, pa naj slednja nebi bila zato v skrbeh?

Putin in Pahor se bosta skupaj pri Ruski kapelici na Vršiču poklonila spominu ruskim vojakom, ki jih je 1916 leta zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz. Obisk Putina bo le pietetne in komemorativne narave, a naš predsednik pravi, da večje kot so razlike v pogledih na to in ono, večja je nuja po dialogu. Na morebitno, zasebno, neformalno, intimno, neobvezujoče vprašanje, kdo je pri nas odobril aktivacijo protiraketnega ščita v Romuniji, če je Kacin dal soglasje, kaj bo poveljnik Slovenske vojske odgovoril?

Hvaležen bom, pa verjamem, da ne edini, za odgovore na gor zastavljena vprašanja.