O imenovanju Črnčeca

ZAKAJ JE ŠARČEVO IMENOVANJE DR. ČRNČECA ZA SVETOVALCA V SVOJEM KABINETU SPORNA?

Gledam Tarčo in prebiram ter poslušam komentarje predstavnikov koalicijskih strank o imenovanju dr. Damirja Črnčeca za sekretarja za državno varnost v premierjevem kabinetu. Razen Levice, ki sicer ni del koalicije a namerava z njo projektno sodelovati in je že podprla Marjana Šarca za mandatarja ter z vzdržanim glasov omogočila tudi imenovanje vlade, nihče iz vladajoče večine, ki bi se resneje obregnil ob tem kadrovanju, oziroma predsedniku vlade povedal, da je potegnil slabo in za nadaljevanje skupnega dela škodljivo potezo, - sam trdim, da za državo tudi nevarno! - Niti Socialni demokrati ne. »Gre pač za suvereno pravico, ki jo premier ima, da v svojem kabinetu imenuje kogarkoli, za kar nosi seveda vso odgovornost« - tako v glavnem odzivi iz koalicijskih vrst. »Izraze nestrpnosti, rasizma in ksenofobije, ki jih je v preteklosti g.Črnčec trosil preko twittov - dodaja kdo - sicer obsojamo, a vsakomur gre ponuditi drugo priložnost!« Sam Šarec umirja, oziroma skuša pomiriti strasti, s pojasnili, da tudi sam sovražne Damirjeve twitte zavrača, da ga je vzel k sebi ker strokovnjak varnostnih ved in da sta se dogovorila, da izbranec twittal ne bo več, vsaj ne vsebine, zaradi katerih bi ga moral premier odsloviti.

Gospe in gospodje iz koalicije in sam g.premier, ne gre za twitte, ne gre za to kar je v preteklosti dr. Črnčec sporočal javnosti preko socialnih omrežji ali kot član civilno-družbenih gibanj, ala Odbor 2014, gre za njegova politična in ideološka prepričanja, za katera ni nujno, da jih bo še skomuniciral tako kot jih je nekoč, mimo katerih pa ne bo mogel v opravljanju svojega dela. Bom malce grob in morda prestrog, toda domnevam lahko, da v njegovih analizah in varnostnih ocenah za predsednika vlade se bodo kot grožnja nacionalni varnosti prej našli migranti, pa četudi par desetin ali kaka stotina, ki bo našla pot skozi rezilno žico in vstopila v slovenske ozemlje in bodo med njimi tudi otroci, ženske in starčki, ali drugače misleči iz nevladnih organizaciji, Levice itd, kot Štajerske varde, SDSovi postroji, in prihodi ameriških vojaških tovorov v Luko Koper in čez njo preko slovenskega ozemlja. S takimi idejami ne gre računati na njegovo nepristranskost in profesionalnost, za razliko od politično nevtralnega dr. Grošlja. Črnčecu je zaupana za varnost države pomembna funkcija in njegov politični in filozofski credo je vse prej kot garancija za strokovno in objektivno ocenjevanje razmer.

V tem je njegovo imenovanje sporno in nevarno. Dovolil bi si reči, da je tako kadrovanje prej grožnja nacionalni varnosti kot nekaj nelegalnih prestopov meje.

Izstopimo iz NATA!

POVABILO DR. MILANU BRGLEZU:

OŽIVIVA RAZPRAVO O PRIMERNOSTI ČLANSTVA V ZVEZI NATO

Spoštovani dr. Brglez,

Ker Vas kot poznavalca in proučevalca mednarodnih razmer in mednarodne politike cenim in ker sebe imam še za dokaj razumnega človeka, starosti navkljub, me je nekoliko zbodlo Vaše stališče, izrečeno na nekem soočenju nekaj dni nazaj na TV3, da bi moral vsak razumen človek zavračati zamisli Levice in še koga izvedbi referenduma o izstopu Slovenije iz Zveze NATO.

Sam sem večkrat spomnil, da za tako članstvo pred 15 leti nisem bil, da sem kot poslanec SD, takrat še ZLSD, odločno agitiral proti in da sem danes še bolj prepričan da je bila takratna izbira napačna ter škodljiva tako za našo varnost kot za naše finance in obče interese. V to prepričanje me vodijo izkušnje 15 let članstva in pa, predvsem, izvolitev Donalda Trumpa na čelu ZDA, torej velesile, ki je bila, ostaja in še naprej bo - priznajva si vsaj to - prvi generator in usmerjevalec politike Severno-Atlantskega zavezništva. In Vam ne bo težko priznati tudi, da je Trump najnesposobnejši in za stabilnost in prihodnost planeta najnevarnejši ameriški predsednik doslej, zagotovo od Harryja Trumana dalje. Glej najnovejše grožnje do Irana in posredno tudi do EU če bo zaobšla ameriške sankcije proti Teheranu! A so ZDA danes lahko še naš zaveznik?

Da bi šli znova na referendum in se opredelili do izstopa iz zavezništva ste torej označili za nekaj nespametnega. Enako bi dejal sam, če bi šlo za Evropsko Unijo. Odhod iz slednje je nedvomno veliko bolj zapleten korak, kot izstop iz NATA. Dokaz so težka pogajanja o Brexitu med Združeno Kraljestvo in EU in tudi mnogi dvomi, ali je bila odločitev prava, ki se porajajo med samimi privrženci odhoda. A če so si Britanci privoščili tak referendum, čemu si ga ne bi tudi mi za eno veliko bolj enostavno in preprosto potezo?

V članstvu v EU vidim veliko prednosti, navkljub vsem težavam in slabostim unije in možnosti njenega razkroja, ki mu botrujejo zlasti rastoča nacionalizem in avtoritarnost. Popravili smo si življenjski standard, odprli smo si meje in, vsaj dobromisleči, tudi glave, postali smo prepoznavni in dejavni onstran naše majhnosti. Na vseh področjih smo pridobili veljavo in koristi. Ne vidim enega kjer bi nazadovali....No, morda v prehrambeni samozadostnosti?! 

Kaj pa v zvezi NATO? Veliko zavez, veliko stroškov, veliko soodgovornosti pri odločitvah in  dejanjih poveljnikov zavezništva, od Trumpa navzdol. Bi se mi lotili vojne v Iraku in Afganistanu tako kot so se ZDA in Velika Britanija, celo s prevaro in lažmi, ki smo jim z Vilensko izjavo servilno pritrjevali, če ne bi hiteli v NATO? Plemenite naše mirovne misije v bivši SFRJ, toda a jih ne bi lahko izvedli, oziroma opravljali, z lastno, suvereno odločitvijo in v dogovoru z zavezništvom, tudi kot nevtralna država? Edini plus ki ga iz naslova tega članstva vidim, a sem prepričan, da bi se o tem dogovorili tudi izven njega, je nadzor našega neba, domačega zračnega prostora, za kar nam ni treba imeti lastnega letalstva, in pa morda nekaj znanja in veščin za domačo Vojsko iz sodelovanja na skupnih vajah in misijah, pri čemer, ne pozabimo, da so se tudi ameriški Ramboti nekaj naučili od naših gorskih enot in ne samo od njih. Obkroženi smo, razen na severu, kjer domuje nevtralna Avstrija, s članicami zavezništva. Od koder torej grožnja naši varnosti? Trošimo za Vojsko in članstvo v NATO slab odstotek BDPja, pol manj kot bi morali - nas opozarjajo iz Bruslja. No, pa še bolj ostra opozorila v to smer smo v zadnjem času slišali od samega ameriškega predsednika, s pripisom, da moramo orožje in opremo kupovati od ZDA! Investirali naj bi v nadaljnjih letih milijardo 200 milijonov za usposobitev dveh bataljonskih bojnih skupin. OK. Toda, ali bosta ostali doma za potrebe obrambe domovine, sicer ne vem proti komu?, ali bosta kot skoraj vsa naša najboljša tehnika in najboljši možje, odpotovali na mednarodne misije ščitenja predvsem ameriških in Trumpovih interesov po svetu? Da. več ali manj argumenti Levice, ki pa jih v osnovi zagovarjam že od takrat ko je bil Luka Mesec pravkar končal osnovno šolo. In nenazadnje, lani poleti je OZN z 122 glasovi sprejela Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja in njeni pobudniki - ICAN - so postali Nobelovci za mir 2018. Da jedrske sile niso pristopile k temu dokumentu in še prej pogajanjem o njem je razumljivo, ne pa da so enako ravnale tudi nejedrske članice NATA, med njimi Slovenija, ki so si od mirovnikov prislužile pridevnik "vazalske". Bili smo nekoč pobudnici s Švedsko, sveta brez jedrskega orožja, danes še OZNove resolucije si ne upamo podpreti. Sramota! 

Da, cenjeni dr. Brglez, če bo prišlo do zbiranja podpisov za razpis referenduma o izstopu, moj bo zagotovo med prvimi.

Hvaležen Vam bom za nekaj prepričljivih argumentov o tej moji in naši (Levica in mirovniki) morebitni zmoti.

Znova o arbitraži...

OKROG ARBITRAŽNE SODBE SPRENEVEDANJA NA TONE

Nekaj je po objavi mnenja pravne službe Evropske komisije povsem jasno: Z ne-uveljavitvijo arbitražne sodbe o meji s Slovenijo, Hrvaška krši pravni red Evropske Unije, tako kot ves čas trdi slovenska oblast, a jasno je tudi da gospodje, ki imajo politično moč in tudi pravno-finančne vzvode, nenazadnje kot garanti vladavine prava znotraj unije, da Hrvaško prisilijo k uveljavitvi omenjene razsodbe, tega nočejo storiti, ker politični zavezniki s politično garnituro, ki trenutno vlada Hrvaški.

Gre v prvi vrsti za predsednika Evropske komisije Junckerja, ki je poskrbel, da komisija ne bi nikoli obravnavala gradiva svojih pravnikov v zvezi z arbitražo, ker bi ga to prisililo k ukrepanju, in ki ponuja, na vprašanje slovenskih sogovornikov in novinarjev, le že dolgo znucano frazo, da EK zagovarja zavezo obeh v spor udeleženih strani k implementaciji arbitražne razsodbe, pri čemer ne premore niti drobca distinkcije med stranjo, ki je svoj del naloge v celoti opravila – Slovenija, in ono, ki tega noče storiti – Hrvaška.

Še huje v zadnjih dneh. Preko svojega pooblaščenca za ta spor, sicer socialista & demokrata Timmermansa, ki pa ne zine ene, ki ne bi bila všeč šefu, sporoča, da sta oba pripravljena priskočiti na pomoč obema stranema pri iskanju rešitve, ki ima - glej ga hudiča - »dobro podlago v arbitražni razsodbi«???  Tako kak dan nazaj Timmermans. Noro! Podpredsednik komisije, zbudi se! Razsodba je rešitev, ni predlog, osnutek ali kakršna koli podlaga za nadaljnjo obravnavo!

Skratka sprenevedanje na vsakem koraku, Junckerja, Timmermansa, portparola komisije Schinasa.  A tudi iz slovenskih vrst, ki bodisi nočejo pretirano drezat v absolutnega vladarja EK, da se mu ne bi zamerili, ala komisarka Bulčeva, ki v Odmevih pojasnjuje le da je dobila od šefa zagotovilo da stališče komisije izpred dveh let, da treba odločbo arbitraže spoštovati in jo implementirati, še vedno velja, bodisi jim očitno ustreza tako neurejeno stanje, oziroma arbitraža jim ni bila nikoli po godu, a si ne upajo slovenski javnosti to odkrito priznati, ala evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke, Zver, Tomčeva in ostali, ki po eni strani problematizirajo razsodbo arbitraže, po drugi pa branijo sopartijca Junckerja, in krivijo za ne-ukrepanje proti Hrvaški Timmermansa ter dodajo še kritiko na račun vlade, ker v Bruslju preslabo lobira, za razliko od Hrvaške.

Ne gre za lobiranje in ne sme biti lobiranja - je naš evroposlanec iz vrst Zelenih Igor Šoltes v sredinih Odmevih podučil kolego Zvera - ko je v igri vprašanje vladavine prava, ko gre za izvrševanje judikata. Tu ne sme biti političnega preigravanja!

Pa vendarle, na vprašanje voditelja Bobovnika, ali bosta ob koncu mandata lahko zagotovila svojim volivkam in volivcem, da sta storila vse kar je bilo v njunih močeh, da bi bila arbitražna razsodba uveljavljena in mejni spor a sosedo končan, samo Šoltes je izzvenel verodostojen. Iz Zverinih ust le mencanje nekaj konfuznih stavkov in znova izliv sprenevedanja.

Naj bodo Janševi ljudje vsaj toliko v hlačah, ali v krilu, da narodu povedo: Arbitraža nam nikoli ni bila všeč, z njenim izplenom nismo zadovoljni in srečni smo, da Hrvaška onemogoča njeno uveljavitev! Kako me vse to spominja na razkrita telefonska spodbujanja incidentov v Piranskem zalivu med Janšo in Sanaderjem v času Ropove vlade. Če volivkam in volivcem SDSa paše taka drža in bi radi še spremljali prepire in napetosti v Piranskem zalivu, naj si pripišejo tudi odgovornost za kaj hujšega, ki se utegne iz tega izroditi.

NATOva baza v Kopru? Noro!

ODPRTO PISMO

KOPRČANKAM IN KOPRČANOM

TER VODSTVOMA MESTNE OBČINE IN LUKE KOPER

Jeseni 1990 leta je Skupščina Občine Koper sprejela Izjavo o demilitariziranem statusu občine. Soglasno! V njej je med drugim pisalo, da je občina zavračala kakršnokoli vojaško postavitev na svojem ozemlju in razglašala svoje mirovniško poslanstvo v stičišču narodov in treh velikih evropskih kultur: slovansko, romansko, germansko, poslanstvo, ki ga ta prostor goji v vsej svoji zgodovini. Poveden je napis, v latinščini, slovenščini in italijanščini, ki krasi dvorano Občinskega sveta v Pretorski palači na Titovem trgu: »Mir temu mestu in vsem njegovim prebivalcem!«

No, Demosova vlada in njen obrambni minister Janez Janša sta sprejeto izjavo razglasila za brezpredmetno, češ da se izvajanje obrambnih nalog vrši na celotnem ozemlju republike Slovenije in Koper pri tem ne more biti izjema.

Zgodila se je vojna in streljalo ter umiralo se je tudi v Kopru, a »požar« je bil z aktivacijo razuma, dokaj hitro spravljen pod nadzor in z umikom enot JLA tudi dokončno pogašen. Vsaj pri nas, seveda. In prav ob umiku zadnjega jugoslovanskega vojaka iz Slovenije sem dejal, da sem v njem videl prvi korak k postopni demilitarizaciji ne le Kopra ampak celotne Slovenije. Kako sem se uštel! Še grdo so me gledali vsi teritorialci, ki so me 26. oktobra 1991 poslušali na koprskem pomolu.

Dvanajst let kasneje smo že vstopali v Evropsko Unijo in NATO. V Ankaranu, v prostorih nekdanje bolnišnice, je že domoval 430. Mornariški Divizion Slovenske Vojske in pričeli smo dobivati obiske vojaških ladij prijateljskih držav in članic Severno Atlantskega zavezništva. Protokol Ministrstva za obrambo ni mogel mimo občine in svojo vlogo gostitelja je le ta dostojno odigrala. Pa še prilika je bila da bi gostom, z vso potrebno vljudnostjo, povedali o zgodovini miru predanega Kopra ter o naši Izjavi proti vojaškim prisotnostim.

V Državnem zboru sprejeti Pomorski zakonik je prepovedoval vplutje v slovenske teritorialne vode in slovenska pristanišča vojaških in drugih ladji na jedrski pogon ali z jedrsko oborožitvijo, a članstvo v zvezi NATO nas je vodilo k temu, da bi postali bolj Papeži od Papeža. Spremenili smo zakonik tako, da o prej omenjenih vplutji odloča vlada. In prišli sta v Koper ameriški letalonosilka in podmornica na jedrski pogon. Sama sreča je hotela da se nič neljubega ni zgodilo.

Kasneje so se vendarle tovrstni prihodi korenito zmanjšali, a znašli smo se na zemljevidu jedrskih pristanišč, skupaj s Trstom. Nič kaj časten naslov, ko pomislimo čemu jedrsko orožje služi in kaj sta pomenila za človeštvo Hirošima in Nagasaki.

Na referendumu 2003 bil sem odločen privrženec včlanjevanja v Evropsko Unijo in enako odločen nasprotnik članstvu v NATO. Kaj nam je prvo prineslo vemo in uživamo vsi, kar drugo pa le vojaške obveznosti zunaj Slovenije na pogojno rečeno mirovniških misijah zavezništva. Da, pogojno rečeno, ker ne vse imajo dejanski mirovniški predih. Večina je le vzdrževanje stanja kvazi miru po vojnah, ki so jih zanetile vodilne članice NATA, Združene Države Amerike, in pomoč slednjim pri ohranitvi njihovega vpliva in njihovih interesov na osvojenih ozemljih.

S prihodom na čelu ZDA, Donalda Trumpa, so se pomnožili razlogi za izstop iz zavezništva. Jasno je omenjeni gospod sporočil, da zahteva povečanje obrambnih izdatkov pri vseh članicah NATA, ki so izpod 2% BDPja in nakup predvsem ameriškega orožja in ameriške tehnike. Obenem ruši skozi dolga desetletja zgrajeni svetovni red in grozi svetu z novimi vojaškimi posegi. Celo z uporabo jedrskega arzenala.

In mi? Namesto premisleka o tem članstvu, v luči spremenjenih okoliščin, in vsaj povpraševanja ljudi, kot je predlagala Levica, ali nebi raje optirali za nevtralnost, po vzoru Avstrije, Švedske in Finske, prav na Koper in na našo Luko oči zveze NATO, da bi si tu ustvarila logistično bazo za transport predvsem ameriške oborožitve in druge vojaške opreme v okviru menjave zavezniških sil na evropskih tleh. Ok, lahko pogledajo na nas, a mi, sodeč po prvih odzivih, vsi veseli. Vodstvo Luke takoj ZA. Pripravljeno odmakniti druge tovore za sprejem vojaških. Tako se je dalo razumeti tiskovnega predstavnika, Sebastjana Šika. Naš veleposlanik pri NATU, Jelko Kacin, pa vidi priliko za dodaten evropski denar.

Zbudi se, Koper! Reci enkrat: NE, hvala. Že to da pridete kdaj na obisk je preveč! Dajte, gospodje iz Washingtona in Bruslja, a tudi iz Ljubljane, enkrat »Mir temu mestu in vsem njegovim prebivalcem!«