Na volitvah ŠOUPa le 3,3% udeležba!

KOGA ŠOUP, OB 3,3% VOLILNE UDELEŽBE, ŠE PREDSTAVLJA?

Berem v Primorskih novicah: Za 12 mest v študentskem zboru se je potegovalo 13 kandidatov na šestih voliščih, glasovalo pa je 148 študentov. Ne, čakaj, sem si rekel, verjetno tiskarski škrat, pozabili so na kako nulo in je bilo glasujočih 1480?! Zato preverim objavo na spletu. Nobena napaka v članku PN. Dejansko 148! Pogledam še koliko študentov ima Univerza na Primorskem… V študijskem leto 2018/2019, 4925, domnevam da vsi z volilno pravico. Volilo je torej predstavnike vseh študentk in študentov UP le… - pogledam v kalkulator na mobilniku -… 3,3% volilnih upravičenk in upravičencev. Halo?!...dragi vodilni ŠOUPa.

Pisal sem vam pred dnevi in vas vabil k razmisleku glede izvedbe takih volitev v takih okoliščinah, ob številnih očitkih o sprivatiziranju študentske organizacije na Obali, o nepoštenem, oz. neprimernem vodenju le te, o velikih zneskih denarja, ki se ne ve kam gredo, nenazadnje o zapiranju vrat drugače mislečim in o veliki senci dvoma, glede poštenosti in korektnosti, ki se je razprostirala nad volitvami samimi.

To sem storil le kot opazovalec dogajanj, ki jih spremlja preko medijev in preko izjav vpletenih z obeh taborov. A predstavil sem se vam tudi kot nekdo, ki je svoj čas, ko je vodil občino in odločal v Državnem zboru, prispeval k temu, da se je spočela in ustanovila Univerza na Primorskem, da je Koper postalo tretje univerzitetno mesto v Sloveniji s ciljem kovanja novih intelektualnih generaciji, ki bi doprinesle dodano vrednost naši družbeni rasti, dokazale smiselnost naše tretje javne univerze in ponesle naš prostor v svet kot prostor znanja, večkulturnega  ustvarjanja, trajnostnega razvoja, prijetnega in varnega sobivanja. To kar se dogaja že nekaj let na sami univerzi, z očitanimi malverzacijami s strani vodilnih in celo ovadbami, in tudi v študentski organizaciji, priča, da smo še zelo daleč od navedenega cilja, oziroma da se mu celo vse bolj oddaljujemo. Žalostno!

Spoštovani predsednik ŠOUPa, Jure Cigler, roko na srce, a se vam zdi, da ste ravnali prav ob pripravah na te volitve? da ste jih razpisali z vsemi jamstvi poštenosti, transparentnosti in korektnosti? da je bilo nujno, da ste poklicali varnostnike k varovanju volišča in da je predsednik volilne komisije poimensko vodil posameznice in posameznike k glasovalni skrinji? Menite da bodo izbranci, ob 3,3% volilne udeležbe, legitimno in suvereno zastopali interese če že ne vse ali vsaj večine študentske populacije na Obali?

No, če bi bil na vašem mestu bi ob takem izidu nemudoma odstopil, prevzel odgovornost za tako polomijo in povabil kritike k skupnemu snovanju novih volilnih pravil in k izvedbi novih volitev. Pa brez zamere.

Cerar znova streljal mimo

SPRENEVEDAVOST DR. CERARJA

Naš trenutni zunanji minister včeraj: »Takratne slovenske in sedaj katalonske situacije ne gre enačiti. Slovenija se je namreč osamosvajala s ciljem, da uveljavi demokracijo, človekove pravice in pravno državo. Španija to danes je.«

A ste v to prepričani, dr. Cerar? Se je z razvpito sodbo vrhovnega sodišča zoper katalonske  vodje procesa osamosvajanja Španija res izkazala kot demokratična in pravna država spoštljiva človekovih pravic? In kaj ko bi bile kazni hujše? Recimo dosmrtni zapor ali obsodba na smrt? Katera je po vašem višina kazni do katere je zunanji odziv nedopusten, ker da vmešavanje v notranje zadeve suverene partnerice v Evropski uniji? Pomniva Venezuelo. Ko ste takrat priznali Guaidoja za začasnega predsednika te države, ni šlo za poseg v njihove notranje zadeve? A ja, ker »nedemokratična, nepravna in nečlanica EU«?! Toda še diktator Maduro si ni upal do Guaidoja to kar so si vrhovni sodniki dovolili do katalonskih voditeljev. Zapor in to ne pogojni, kot svarilo pred ponavljanjem očitanih dejanj, ampak konkreten, do 15 let, samo za organizacijo referenduma o samostojnosti dežele in nagovarjanje k temu, brez uporabe orožja in drugih prisilnih metod, z besedo miru, dialoga, dogovora in potem, ko je bila prejšnja španska vlada zavrnila možnost da bi Katalonija pridobila avtonomijo, ki jo uživa Baskija. Neverjetno in abotno za državo, ki se razglaša za demokratično in pravno in ji to naš minister tudi priznava. Prav imata Milan Brglez ko pravi, da bi bilo bolje da bi Cerar molčal, in Ivo Vajgl, ki se sprašuje kdo ministru podtika tako zgrešene izjave.

In treba se bo opredeljevati, slej ko prej, ker problem z obsodbo politikov ni izginil, kot pravi bodoči evropski zunanji minister in trenutno še v.d. šefa španske diplomacije Josep Borrell. Narod Katalonije je po objavljenih sodbah vrhovnega sodišča vstal, za enkrat še dokaj mirno in dostojanstveno. Nasilje izvaja policija, bodisi španska ali katalonska, da bi zajezila in raztreščila proteste, a se iz nasilja utegne izroditi še obratno nasilje, morda celo oboroženo, kot je bilo desetletja v baskovskih provincah, zato tudi poziv Borrella, ki je sam Katalonec, svojim sonarodnjakom, k dialogu. Dodaja sicer »v okviru Ustave«, kar bi lahko opustil, ker prav poudarek na ustavo, ne da bi nihče v Madridu niti pomislil, da se jo za srečo ljudi in sobivanje v neki skupnosti  da tudi spremeniti, ta dialog onemogoča ali vsaj otežkoča. Kakorkoli že dialog o prihodnosti Katalonije je nujen e enako nujna je sprememba odnosa španskih oblasti do tega vprašanja. Borrell pripisuje gibanju za osamosvojitev »totalitarni pristop« ker da zanemarja tiste Katalonce, ki so proti samostojnosti in naj bi jih bilo, sodeč po zadnjih anketah 48%. Za osamosvojitev pa 4% manj.

Lahko mu verjamemo, ali pa ne. V vsakem primeru bi dal nov referendum, seveda bolje zorganiziran kot prvi, najbolj precizen in uporaben odgovor, ki bi se ga morali pa tokrat vsi držati, tudi Madrid ob primeru prepričljive zmage osamosvojiteljev! No, in morda prav pri pripravi in izvedbi ponovljenega referenduma, bi slovenske izkušnje, dragi Cerar, prišle in kako prav.