Tudi MO skušala spodnesti prvo nadzornico Luke Koper

REVOLT ZA LUKO KOPER USMERJEN LE DO DRŽAVNE OBLASTI, KAJ PA LOKALNA?

Ko se je udarni val  protestov v Kopru in Ljubljani v bran obstoječi organiziranosti in obstoječemu vodstvu Luke Koper umiril, ko je skandiranje »Luke ne damo« ter »dol z Gašperšičem in Dragonjo«, pa tudi »s Cerarjem« potihnilo, ne da bi v tem času slišali besede iz mestne hiše, se je na zadnji seji nadzornega sveta družbe pojavil predlog za razrešitev predsednice ge. Alenke Žnidaršič Kranjc, ker naj bi »s svojim ravnanjem in odločanjem – tako utemeljitev - bistveno pripomogla k skrajno napetim odnosom med vlado in Luko Koper in s tem ključno prispevala k zapletu, ki je nastal v Luki«.

To kar ni uspelo predsedniku Slovenskega državnega holdinga v odstopu, Marku Jazbecu, bi naj direktorici uprave Mestne občine Koper ter članici nadzornega sveta v imenu lokalne skupnosti, Sabini Mozetič.

Glej ga zlomka! Zato vse tiho je bilo na Verdijevi 10, ko je Koper vstajal in oblikoval »Civilno fronto Vstala Primorska, vstani Slovenija«, da bi obranil naše najproduktivnejše in najuspešnejše državno podjetje ter ponos obalnega in primorskega gospodarstva  od tako imenovanih plenilskih namer državne oblasti, točneje od zamenjave nadzornikov in v nadaljevanju tudi uprave, ki pač ne soglašajo z načrti prestrukturiranja in vsaj delne privatizacije pristanišča, ki jih kujejo v Ljubljani.

Počakalo se je torej, da so se strasti umirile, zlasti po zagotovilih, ki jih je dal premier, dr. Cerar, delegaciji zaposlenih v Luki, da je le ta strateškega pomena za Slovenijo in da ni bojazni da bi jo prodali ter da je izgradnja drugega tira med prioritetami njegove vlade, da bi se poskušalo vendarle, tokrat z lokalno mačeto, storiti to, kar ni uspelo SDHju. Hvala Bogu, za obglavljanje nadzornega sveta sta bila poleg Mezetičeve le še dva, Rado Antolovič in Žiga Škerjanec (mimogrede iz SDHja) medtem ko jih je bilo pet proti, s tem da se je sama predsednica modro vzdržala. No, manever predstavnici MO Koper ni uspel in za enkrat vsi ostajajo na svojim mestih.

Ali bomo na naslednjem protestnem shodu videli poleg imen Gašperšiča in Dragonje, (Jazbec je že itak pase' in neškodljiv, četudi bi ga kazalo tožit s strani vodstva Luke za izrečeno na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ…) še ime ge. Mozetičeve? Kajti, lahko verjamemo, da se je za tako potezo odločila povsem samostojno, suvereno, in s polno odgovornostjo, glede na to da je bil njen šef, župan Boris Popovič, vendarle podpisal, in to prvi, ono spomladansko  Izjavo o podpori slovenskemu tovornemu pristanišču Koper.

No, spremljali bomo nadaljevanje protestov, ker za enkrat ne kaže, da bi se osovražena minister za promet in infrastrukturo ter državni sekretar na finančnem ministrstvu nameravala umakniti.

Matiču in sodelavcem ter zaposlenim v Luki Koper srečno naprej!

Dr.Cerar slabo odreagiral na blokado Luke Koper

NEPRIMEREN ODZIV PREDSEDNIKA VLADE

»Dragi zaposleni v Luki Koper,

Razumem vaše ogorčenje in tudi cilj protesta in se opravičujem če sem podcenil domet in posledice tega kar se je dogajalo in se še dogaja v Luki Koper in okoli nje. Predsednik SDH bi sam moral dojeti vse to in pravočasno umakniti sporni predlog za zamenjavo treh nadzornikov te družbe.

Toda prešli ste sedaj na dodatne zahteve in pogojevanja, ki pa jih, skušajte me razumeti, ne morem sprejeti. Ministri se ne postavljajo ali umikajo na zahtevo ljudi izven za to pristojnih ustanov, kot je parlament, pa tudi ni mi v navadi, da tekam k skupinam lahko povsem upravičeno nezadovoljnih ali celo razjarjenih državljank in državljanov, da bi jih miril. Zato ne zamerite, če ne pridem v Koper in sprejmite, lepo prosim, moje zagotovilo, da se z Luko Koper ne bo nič dogajalo mimo vaše vednosti, oziroma volje zaposlenih v tej družbi.

Pozivam vas, da pristanišču omogočite normalno nadaljevanje vseh delovnih procesov, ne nazadnje, ker poslovno škodo, ki nastaja z blokado, boste utrpeli predvsem vi sami. Srečno!«

Tako nekako bi moral izzveneti včerajšnji odziv predsednika Vlade, dr. Cerarja, na dogajanja v »slovenskem oknu v svet«, če bi resnično želel prispevati k umirjanju strasti in normalizaciji razmer.

Z grmenjem v stilu »Ne bom pustil da bi delavci vodili državna podjetja, še manj državo«, ob tem da je taka teza povsem nesprejemljiva, ker ne upošteva pravice in tudi ponekod dobre prakse sodelovanja zaposlenih pri vodenju teh firm, ne nazadnje tudi države – saj so vendarle volivke in volivci - ni storil nič drugega  kot razvnel še bolj čustva in nakopičil pri upornikih dodatno jezo in motiv k vztrajanju. Tako se – dragi premier – ne dela!

Kaj sedaj sledi? Specialci v bojni opremi s pendreki, solzivcem in gumijastimi naboji? Znova skupščina delničarjev, ki naj odpokliče nadzorni svet in upravo Luke, ker da sama ni znala normalizirati stanje?  Ali nov, do protestnikov bolj spoštljiv in spravljiv poziv k preklicu blokade in k vrnitvi delovnim obveznostim?

Dragi delavci na barikadah, Premiera ne bo, s tem se sprijaznite in pokažite več modrosti in odgovornosti kot on sam. Vrnite se k delu, dokler ga je še… Še kak dan tako, pa ga ne bo več!

Dr. Cerar bo lahko tudi odstopil, ali izgubil naslednje volitve in se s politike umaknil. Še vedno bo, kot relativno dober pravni strokovnjak, našel službo. Kaj pa vi, če bo Luka le še kup mrtvih dvigal in drugih strojev ter praznih pomolov, pred njo pa le še barčice koprskih ribičev? In kaj vsi ostali, ki so odvisni od vašega dela?

Pamet v glave, dokler je še čas!

Naj Luka Koper snova zadiha s polnimi pljuči!

POZIV UPORNIKOM V LUKI KOPER

Dragi zaposleni v Luki Koper, ki ste se odločili za blokado pristanišča,

Tisti izmed vas, ki spremljajo medijsko poročanje vedo kaj si mislim o početju države z Luko Koper in kaj sem sporočal tako vladi, kot Slovenskemu državnemu holdingu še preden bi duh ušel iz steklenice.

Opozarjal sem jih, od premiera Cerarja, do sedaj že odstopljenega predsednika SDH, Jazbeca, da je zadeva postajala vse bolj resna in težko obvladljiva če se sporni predlog za zamenjavo treh nadzornikov ne bi pravočasno umaknil. In to se je tudi zgodilo. Predlog je bil sicer preklican, g. Jazbec je tudi odstopil, a evidentno prepozno, ker se je upor vseeno zgodil.

Sedaj zahtevate še mnogo več, od prihoda dr. Cerarja, do odstopa ministra za promet Gašperšiča in državnega sekretarja na finančnem ministrstvu Dragonje. Dodatno še opravičilo predsednika državnega zbora Brgleza za neprimerne kvalifikacije na vaš račun.

Pri takem zaostrovanju odstopam od nadaljnje podpore vašim zahtevkom, zlasti ker z blokado Luke si sami žagate vejo na kateri stojite. Prvi zbor delavcev pred upravno stavbo je bil ok, še boljši je bil protestni shod na Titovem trgu, to pa kar sedaj počnete ni v redu. Poslovna škoda se že kopiči in ne en komitent vaših storitev že razmišlja, da bi šel drugam. Predstavnik uprave Luke za stike z javnostmi, Sebastjan Šik, sporoča, da je vodstvo naredilo vse kar je bilo v njegovi moči, da bi se razmere normalizirale in ga zato vprašujem, ali so predsednik uprave Matič in njegovi najtesnejši  sodelavci z delavskim direktorjem vred, stopili pred delavci, jih opozorili na škodo ki nastaja z blokado dejavnosti in zagrozili z odhodom v kolikor se bo tako stanje nadaljevalo? Ker odgovornost za upad prihodkov nosijo oni!

Že drugi dan traja ta blokada, sami veste koliko ladji, vagonov in tovornjakov ne more opraviti svojega dela. Ne poznam številk, a bi rekel , tako na oko, da škoda že presega nekaj milijonov evrov. Da ne govorim o tisti na renome', oziroma na ugled Luke Koper.

Ustavite konje, dragi uporniki. Luke ne damo! – skandirate,  in se z vami strinjam, a če bo naenkrat padla z liste pristanišč zanesljivih in hitrih storitev,  kaj bomo z njo?

Odprto pismo Vesni Pusić

OTVORENO PISMO VESNI PUSIĆ

Poštovana potpredsjednica Hrvatskog sabora,

Draga Vesna,

Pišem ti kao prijatelj i bivši kolega parlamentarac s kime si pre nekoliko godina učestvovala na jednom medjunarodnem forumu profesora, stručnjaka, diplomata, crkvenih dostojanstvenika,  novinara i drugih intelektualaca u Siciliji na temo medjukulturni in medjureligiozni dijalog u Mediteranu. Sjećaš se što smo tada ti i ja govorili o odnosima na Balkanu i posebno o graničnom sporu medju naših dvije država?....da bi bilo dobro, da bi bio riješen več dogovorom Drnovšek-Račan 2001 godine, da je hrvatska desnica, odnosno HDZ, tada to spriječila, da je bila doista velika šteta za obe strane i za širu regiju, da se je taj problem vukao i da je bio u ovakvim uvjetima, najbolji put da se to konačno arhivira, medjunarodna ad hoq arbitraža. Znala si, da sam bio njezin prvi formalni predlagatelj u slovenskom parlamentu.

I znala si isto tako, da sam ispao iz profesionalne politike, odnosno izvršio političko samoubojstvo  kad sam kao jedini evropski poslanik iz Slovenije osudio odluku mog predsjednika stranke (SD), tada i vlade, Boruta Pahora,  da blokira pristupna pregovaranja Hrvatske sa Europskom Unijom, da bi izborio veću pripremljenost Zagreba prihvatit slovenske zahtjeve do tijeka granice posebno na moru.

Nastavak ove priče poznaješ u detaljima. Posle dogotrajnih i teških pregovora dobili smo konačno dogovor o modalitetima i predmetu arbitraže a istovremeno i pristanak Slovenije na deblokadu pristupnih koraka Hrvatske ka EU. Dozvoli mi da ponovim…konačno!

Sve je bilo u redu do diplomatskog kiksa naših dviju predstavnika u arbitražnom procesu, sudca Jerneja Sekolca i vladinu agenticu Simone Drenik . Budalaština par exellence.

Svjesni toga su se obiju povukli i omogućili arbitražnom sudu, da ja popunio svoje vrste sa novim „slovenskim“ sudcem, i stvorio uvjete za nastavak arbitraže.

Ali se je tome tvoja vlada – u to vrijeme bila si vanjska ministrica – uprla i razglasila izlazak Hrvatske iz tog procesa, koji bih bio suviše kompromitiran. Tako ste procijenili. Istu odluku donio je i Sabor. Od tada dalje Zagreb više ne saradjuje sa arbitražnim tribunalom.   

Ali dobili smo jučer i presudu tog tribunala o onome incidentu. Jeste, Slovenija je povrijedila Sporazum o arbitraži, a ne u tolikoj mjeri, da bi to onemogućilo ostvarenje predmeta i svrhe ovog dogovora te nastavak postupka.  

Jesi li očekivala nešto drugog? Eto, sada je samo pitanje vremena kad budemo dobili i presudu o razgraničenju za koju kažete u hrvatskoj politici, svi u isti glas, da je nećete prihvatiti, odnosno poštivati.

Ne zaboravi, da ovu odluku arbitražnog tribunala pozdravlja Evropska komisija i budi sigurna, da kad bude proglašena sudba, i Europski parlament je bude pozdravio. To znači, da za Europsku uniju granični spor medju Slovenije i Hrvatske bude završen, odnosno da granica, koju bude proglašena od arbitraže, biče i jedina koju će EU i medjunarodna zajednica poštivati. Ako nećete izolacije oko toga, ako nećete da proglašenje Zagreba, da to ni granica koju priznajete, sili ribare ka njezinom kršenju i novim incidentima, razmislite još jednom.

Ne zna se kako bude to razgraničenje, na kopno i na moru, dali će biti Slovenija uopće zadovoljna, vjerojatno niko neće biti potpuno sretan. A bitno je, da se spor završi i stavi u arhiv. To je i tvoja dužnost, posebno iz naslova dosljednosti sa onome što si zagovarala kad smo pričali arapskim, francuskim, španjolskim, grčkim i talijanskim prijateljima u Mazzari del Vallo kako se napredne politične sile u Hrvatskoj i Sloveniji znaju dogovarati i dogovoriti.

Sretno!