Žalostno slovo Vlade Alenke Bratušek

Aurelio Juri

Bivši slovenski in evropski poslanec

Predsednica Vlade in ZaAB, Alenka Bratušek,

ODPRTO PISMO

Spoštovana ga. predsednica,

Upam, da brez pretirane zamere, a moje podpore nimate več. Res da ni vedi kako pomembna, a vam jo odrekam vsaj zaradi sebe, ker sem v vas verjel, prispeval s svojim podpisom tudi k ustanovitvi vašega Zavezništva in računal, da boste po doseženem vstopu v Državni zbor vse vaše znanje in ambicije posvetili nadaljnjemu vodenju in uveljavljanju stranke ter sodelovanju v nastajajoči vladi zmagovalca volitev, dr. Mira Cerarja. Tem pričakovanjem Ste obrnili hrbet in izkoristili vaš trenutni položaj predsednice Vlade za poizkus naskoka na Evropsko komisijo.

Ko se je o tem šušljalo sem upal, da je šlo zgolj za zlonamerne govorice, a so se le te sčasoma potrjevale in danes postale resnica.

Da sem vam dal svoj podpis in kasneje tudi glas mi kljub temu ni žal. Prispeval sem k temu, da ste dobili priložnost. Mi je pa žal, da ste jo zapravili. Pri tem ima odhajajoči minister, dr. Virant prav. Z današnjo odločitvijo o treh kandidatih, med katerimi sta tudi vi in g. Erjavec, člana vlade, se slednja  poslavlja nedostojno. Škoda!

Vam pa vseeno želim veliko zdravja in sreče, kjerkoli že boste in karkoli boste počeli.

Cirkus z iskanjem komisarja + EU in Gaza

KDO ZA SLOVENSKEGA KOMISARJA V BRUSLJU?

Stališče SMC-ja je, da mora biti kandidat za evropskega komisarja oseba z visoko integriteto, odličnim poznavanjem tujih jezikov in z dovolj profesionalnega znanja.(MMC, 21.7.2014)

Sopodpišem! Enako predlog te stranke, da naj bi to bil dozdajšnji komisar dr. Janez Potočnik. Izpolnjuje vse naštete kriterije, četudi brez nošenja krila, kot si želita predsednik Komisije, Jean-Claude Juncker, in odhajajoča premierka Alenka Bratušek.

Priznam, da bi bil ženske na tem mestu vesel, toda cirkus, ki ga je sprožilo iskanje najbolj primernega imena, ki bi zadovoljilo tako vlado tekočih poslov, ki je vendarle tista, ki ga mora do petka sporočiti Junckerju, kot zmagovalca nedavnih volitev, je sfižilo vsakršno namero po bolj umirjeni, premišljeni in preudarni izbiri. Tudi zato je v tem trenutku najmanj sporen prav predlog SMC, za katerega upam, da ga bo tudi gospa Bratuškova, kljub zavihanim nosom, sprejela.

Predsedujoči Socialnih Demokratov Dejan Židan je danes dejal, da bi bil čas, da Slovenija pokaže Bruslju, da premore ne le enega in to ponavljajočega komisarja, ker da imamo še nekaj dobrih imen, s čimer se je moč seveda strinjati, a se pri tem iskanju ne dela tako kot se je. Zlasti ne, da sebe predlagajo ali namigujejo k temu odhajajoči člani vlade, kot sta to storila sama predsednica in nazadnje še zunanji minister in prvak DeSUSa, Karl Erjavec. Tako samopromoviranje je, milo rečeno, nespodobno, četudi bi, recimo, navedeni imeni ali še kdo iz tega kroga povsem izpolnjevali merila, ki jih je za izbiro kandidata, oz. kandidatke razglasila zmagovita stranka.

Pa ne nazadnje, dr. Potočnik je svoje znanje in rezultate na mestu, ki ga še zaseda že pokazal in dokazal ter predvsem ni involviran v dnevno domačo politiko in trenja, ki pri tem nastajajo, zato je tudi s tega zornega kota najbolj primerno ime. Naj se vlada pri odločanju o tem poslovi častno!



EU IN GAZA

Da se krepi evroskepticizem tudi na levici se ne gre več čuditi. Njegov najnovejši spodbujevalec je tudi zunanja politika Evropske Unije, ki vse bolj tone v nenačelnost.

Že od začetka ukrajinske krize, pravzaprav od ruske zasedbe in pripojitve Krima se ukvarja s sankcijami in drugimi pritiski na Rusijo, ker da s podporo in pomočjo ruskim separatistom v vzhodni Ukrajini krši suverenost in ozemeljsko nedotakljivost te države ter s tem tudi mednarodno pravo, a v isti sapi ne premore nič otiplijeva tem ukrepom podobnega na račun Izraela, ki z najnovejšo ofenzivo na Gazo ne le, da enako krši mednarodne dogovore in resolucije OZN, ampak dnevno nemoteno pobija na stotine palestincev, pretežno nedolžnih civilistov. In kako si pojasniti tako vedenje Bruslja in evropskih prestolnic? Po mojem zelo preprosto... javni ali tihi diktat Združenih držav Amerike. Vse do takrat, ko bo sam Barrack Obama sklenil zaustaviti Benjamina Netanyahuja, v kar močno dvomim, da se bo zgodilo, glede na močan in vpliven ameriški židovski lobby in sicer na strateško navezavo ZDA do Izraela, Evropska Unija bo morda le malce godrnjala in do Tel Aviva ne storila ničesar.

Podpiram propalestinske protestnike in obsojam tako obvašanje Bruslja ter tudi naše vlade, ki se ne gane niti za milimeter, da bi se ta politika spremenila in se vsaj malce vrnila k načelnosti!

SDS za nove predčasne volitve

NOVE PREDČASNE VOLITVE, KO BI BIL JJ OPROŠČEN?

Izvedeli smo včeraj, da so v SDSu pripravljeni zamrzniti ukrepe glede svojega dela v DZ, ki so jih napovedali po objavi prvih rezultatov nedeljskih volitev, če - pazite! – ČE… bodo stranke, ki tvorijo parlamentarno večino, in predsednik republike Borut Pahor dali javno zavezo, da bodo po razveljavitvi sodbe v zadevi Patria omogočili razpis novih volitev.

Halooo? Da  svetovnemu občestvu podarijo kak nasmešek in kako bolj prijazno besedo, naj nova sestava Državnega zbora prizna, da se je dala izvoliti le začasno, le za dobo odsotnosti Janeza Janše, in da ko bo gospod znova zunaj, se sama razpusti in pozove volivke in volivce k ponovni izbiri?

Priznajmo si, da je omenjena stranka neizčrpen vir samozaverovanosti, samovšečnosti ter domiselnosti, kako sebe postavljati v središču dogajanj na političnem parketu in pozornosti medijev, ne oziraje se na dejansko politično potenco, ki ji jo periodično namenja narod.

Odpisani bivši kolega Zvonko Černač, volitve so vam tudi tokrat dodelile drugo mesto med parlamentarnimi strankami, dobili ste 21 poslanskih mest, imate pravico participirati pri upravljanju države sorazmerno z zastopanostjo v poslanskih klopeh, s pozicije sodelujočih v koaliciji, ali opozicije, odvisno od tega kako se boste z najbolj verjetnim mandatarjem, dr. Cerarjem, dogovorili, pri čemer veste sami, da zato, da resno pokramlja z vami, morate priseči na spoštovanje instituciji pravne države, s sodišči, ki so obsodili vašega liderja vred, oziroma se s tem sprijazniti in prepustiti njegovo usodo preostalim sodnim potem. Imate povsem enake pravice in dolžnosti, kot vsi ostali, ki smo jih volivke in volivci v nedeljo izvolili. Kaj in kako boste s temi pravicami in dolžnostmi počeli pa je stvar vaše ocene in izbire. Če želite sodelovati pri konstituiranju parlamenta , oz. pri imenovanju njegovih predstavnikov in pri sestavi delovnih teles, ter sicer pri njegovem delovanju, enakopravno z ostalimi strankami, super. Če tega nočete in bi raje delovali z ulice, pred sodiščem, parlamentom in vladi, počnite to. Demokracija vam tudi to dopušča. Svet se bo vrtel naprej tudi brez vas. Slovenija ne bo zamrla ali ovenela. Dovolj bo ostalo v parlamentu treznih in odgovornih glav, da se bodo zakoni sprejemali in da bodo vse ostale naloge, ki so zaupane najvišjemu predstavniku ljudstva izvajane. Kako pa bodo vaši volivke in volivci, vaši podporniki in simpatizerji na to gledali je stvar vaše presoje in vaših kalkulaciji, kajti volitve spet bodo, najkasneje čez 4 leta.

To je odgovor, ki bi ga kolegom iz SDSa dal iz ostalih poslanskih klopi in strankarskih central, kajti sporočilo volilne nedelje je bilo jasno: Naj se oblikujeta parlamentarna večina in vlada, sposobna zdržati cel mandat in končno pospremiti državo ven iz krize.

Volitve 2014 - The day after...

SDS in sateliti: "NE PRIZNAJEMO NI OVAJ SUD, NI OVAJ RED!" – part 2

In spet je tu nov dan, spet ponedeljek, le da je današnji povolilni in priložnost za nove ocene in razglabljanja, zlasti po prespani noči, o tem, kar se je zgodilo včeraj in kaj se ima zgoditi jutri.

Vsekakor najprej čestitke zmagovalcem, v prvi vrsti dr. Miru Cerarju in njegovi stranki, ter tudi vsem ostalim novo izvoljenim poslankam in poslancem katere koli provenience. Da, tudi nebogljenim in večno strupenim  SDSovcem, ki se tudi tokrat s svojo agresivno, brezkompromisno in skorajda prevratniško retoriko niso izneverili. Razglasili so včerajšnje volitve za nelegitimne, ker da so se odigrale brez njihovega »na montiranem političnem procesu«, torej »po krivici«  obsojenega in zaprtega voditelja, označili velikega zmagovalca, gospoda Cerarja za slovenskega Lukašenka, ter napovedali bodisi nepriznavanje vlade, ki jo bo prej ko slej sestavil, bodisi omejeno sodelovanje s parlamentom ter, ne nazadnje, nadaljnje politično delovanje z oblikami državljanske nepokorščine.

Pa sem takoj pomislil, kaj če bi učinek odhoda JJ na Dob (bojda množični pristopi k SDSu, izrazi solidarnosti tudi s tujine in podobno…)  trajal dlje od prvega tedna, ko so bili ratingi te stranke v vzponu in bi le ta včeraj zmagala? Denimo tako, kot je Cerar. Bi Černač in »compagnia bella« še mahali z nelegitimnostjo volitev? Oz. ne priznavali vade, ki bi jo morali sestaviti in napovedovali ulico? Naj mi bo dovoljen globoki dvom…

No, a to je že skorajda večna zgodba in mantra Janševe stranke…«Če nismo mi prvi, in to prepričljivo, če nam pravica in možnost  vladanja nista dani, je konec sveta, komunizem je spet na pohodu, volitve so bile zrežirane, oz. nepoštene, demokracija je pohabljena, si ne zaslužimo prihodnosti!«… Pa naj nergajo in objokujejo – bi rekel preprost človek, ki se takih iger ne gre – strup in solze bodo prej ko slej izhlapeli, pomembno je, da se sedaj sestavi vlado, ki naj traja čim dlje, zaželeno do rednega poteka mandata, in popelje Slovenijo in vse njene prebivalce v boljše čase.

In tu je vloga povsem legitimno izvoljenega (videli bodo SDSovci kako se bodo z njim rokovali Angela Merkel, Van Rompuy, Jean-Claude Juncker in ostali njihovi evropski ter drugi mednarodni partnerji ) Mira Cerarja.

Izziv ni enostaven, kot sam ve in priznava, a se mu izogniti ne more. Preprosto v to jabolko mora ugrizniti. Resda je dobil veliko mandatov, kar 36, če mu še ne prispeli glasovi po poštni ne bodo kakega odtrgali ali morda dodali, a jih potrebuje najmanj še 10, da bi lahko sestavil minimalno parlamentarno večino, pa še dodatnih 10, da bi le ta bila bolj spodobna in varna. Zato povabilo k sodelovanjem vsem, ki kot on prisegajo na novo politično kulturo, na poštenje, etiko in moralo, na povezovanje in potrebne spremembe, ter predvsem na spoštovanje instituciji pravne države. Iz tega seznama  izpadejo že takoj - kot je sam povedal  - oz. so se sami izločili, SDSovci.  

A da se ta poroka zgodi in traja bo nujna fleksibilnost vseh poklicanih, od Cerarja samega do Erjavca, Židana, Bratuškove, Mesca in morda tudi Novakove, če bo ocenila, da je španovija s SMC tudi za krščanske demokrate programsko možna, produktivna in smiselna.  Potencialni in za večino volivk in volivcev logični partner tega povezovanja,  ki te fleksibilnosti in prilagodljivosti ne bo zmožen, bo pristal na obrobje in naslednjič povsem izpadel. V mislih imam predvsem, poleg SMC, še DeSUS, SD in ZaAB. Za NSi in Združeno levico bi ju tudi odločna a korektivno nastrojena opozicijska vloga obdržala v igri.

Zato, dr. Cerar in ostali resni ter odgovorni gospe in gospodje, veselo na delo! Srečno.

A ja, skoraj bi pozabil...Čestitke tudi Nemčji za nov svetovni naslov v nogometu!

Podporniki JJ na cesto tudi v času volilnega molka?

SDS in sateliti: »NE PRIZNAJEMO NI OVAJ SUD, NI OVAJ RED!«

Na dan pred volilnim molkom sem bolj slučajno kot ne, pokukal na tretji tv program, misleč, da bodo ob razpuščenem parlamentu le še kake cvetke iztekajoče se ga mandata, a se zagledal v novo performanso Eve Irgl v svojem najbolj priljubljenem peskovniku. Vsakič, ko ji je dolgčas ali ji tako naročijo nadrejeni - tak občutek dobim - skliče parlamentarno komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti, povabi goste na katere računa, da ji bodo pomagali pri kopanju in razmetavanju peska, prenašanju kanglic in gradnji peščenih gradov, in igro začne. Tokratna tema, kakopak, »slabo, grdo, komunistično prežeto in vodeno« (op.avtorja) pravosodje, ker je na zaporno kazen obsodilo njenega liderja in vzornika, »nedolžnega« Janeza Janšo, mu poteptalo človekove pravice, zlasti do družinskega in starševskega življenja, ter ga fizično odstranilo in nedeljske volilne tekma, ki naj bi postala prav zavoljo tega, nelegitimna.

Vabljeni, poleg članov komisije, vodilni pri Odboru 2014, samooklicanemu varuhu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, skrajšano,za svobodo JJ, ki od zaprtja Janše, z zborovanji, človekovimi verigami, motenjem prihoda zaposlenih in prižiganjem sveč, dnevno oblegava stavbo Vrhovnega sodišča. Predsednik le tega Branko Masleša in ostali sodniki, s tem, da zaprtega predsednika SDS še niso spoznali za nedolžnega in ga spustili na svobodo, naj bi bili sokrivci in akterji te, po razglašanju omenjenega odbora in SDSa, »sramotne sodbe« in nedopustnega »montiranega političnega procesa zoper Velikega osamosvojitelja in liderja opozicije«.

No, in kaj so tile gospodje povedali na seji Irglove komisije? Nič novega. Če povzamem, vse kar sem med navednicami naštel v gornjem odstavku, obrazlagano z vseh možnih kotov, ki jih premorejo njihovi umi in s pomočjo parih kao eminentnih pravnikov. Ja, če predavaš na Harvardski univerzi, kot to počne dr. Klemen Jaklič, si več kot eminenten, in to da si s srcem in dušo predan Janezu Janši in SDSu, ne zmanjšuje tvoje nepristranskosti, oz. strokovnosti in kredibilnosti, ali pač?! Stvar subjektivne presoje, mar ne?

Sicer spet zabavna razprava, ki je prepričala le že prepričane, tako z enega kot z nasprotnega brega, vse do trenutka, ko je eden od članov Odbora 2014, Aleš Primc, tisti dolgin, ki je s pomočjo referenduma podrl novelo družinskega zakonika, oziroma preprečil, da bi istospolni partnerji prišli do enakih pravic kot ostali pari, zanikal, da bi bilo demonstriranje v podporo Janeza Janše in proti sodstvu, del SDSovske predvolilne kampanje ter napovedal nadaljevanje teh aktivnosti tudi na dan volilnega molka in volitev, ko je nagovarjanje volivk in volivcev prepovedano. In tokrat sem se nehal zabavat. Rekel sem si, da stvar postaja resna in skrb zbujajoča. Na to, da stranka, ki pretendira na volilno zmago in na vodenje države pritiska na sodstvo, na njegovo avtonomijo, ne priznava njegovih odločitev v trenutku, ko bremenijo njenega liderja ali drugega bolj izpostavljenega člana, oz. simpatizerja,(sprašujem se kaj bo rekla za Igorja Bavčarja?!) in mu pripisuje delovanje po nareku »tranzicijske levice«, ali »stricev iz ozadja« z Murgel doma, smo se nekako že navadili. Postalo je del politične folklore v Dolini Šentflorjanski. Da pa najavlja sedaj celo eklatantno kršenje volilnih pravil, z zapovedanim molkom vred, sicer pod krinko pravice do svobodnega izražanja, zbiranja in združevanja, ne omogoča več mirnega spanja in zrenja v prihodnost. Iz zapora Janez Janša straši s povolilnim »državnim udarom levice«. Dejanja in napovedi njegovih privržencev govorijo povsem nasprotno. Čas je za strah in zato tudi za izostreno pozornost!

Dr. Ivan Kristan vztraja na nezakonitost občine Ankaran

http://www.dnevnik.si/ljudje/dr-ivan-kristan

ODZIV NA INTERVJU IN PISMO DR. IVANA KRISTANA  V DNEVNIKU  1.7.2014

Spoštovanemu dr. Ivanu Kristanu se bom kar dvakrat zahvalil. Prvič za lepe, prijazne in pohvalne besede na račun mojega županovanja v Kopru, drugič za priložnost, ki mi jo daje, da podrobneje pojasnim svoje stališče do zgodbe z ankaransko občino.

Nisem med zagovorniki razdelitve Mestne občine Koper na več malih občin, kot je svoj čas zahtevalo Ustavno sodišče, in obžalujem, da so se Ankarančani odločili tako kot so se, a nimam pravice, kot je nima nihče, ugovarjati njihovi izbiri, nasprotovati njihovi volji v trenutku, ko jim je bilo s strani zakonodajalca  (Državnega zbora) in ne »posameznih pravnikov«, sporočeno, da je pobuda 600tih njihovih sokrajank in sokrajanov za odcepitev iz MO Koper in ustanovitev svoje lastne občine zadovoljevala osnovne zakonske pogoje za ta korak, ter da so morali svoje dejansko razpoloženje do nje le še preveriti, oziroma ugotoviti na referendumu. Naj dodam, po enakem postopku in v istem času, kot prebivalke in prebivalci druge takrat nastajajoče občine - občine Mirna.

Dr. Kristan se pravilno sklicuje na 139. člen Ustave, po katerem se občina ustanovi z zakonom, pozablja pa na člen, ki je vodil Ustavno sodišče k odločanju o tem, da se je morala občina Ankaran ustanoviti, to je 14., ki govori o enakosti pred zakonom. Če so bili vsi prehodni postopki v obeh primerih (Ankaran in Mirna) vodeni z enakimi vatli, če sta bili obe pobudi priznani za legitimni in zakoniti in če sta oba referenduma pokazala, da sta slednji nedvoumno uživali večinsko podporo prizadetih prebivalcev, Državni zbor ni smel ravnati drugače, kot uzakoniti obe, ali nobene. In tako je z Ankaranom tudi bilo, vse do suspenzivnega veta Državnega sveta po uspešnem lobiranju župana Popoviča. Za občino Mirna se ni nihče brigal. Ob ponovnem glasovanju v Državnem zboru je zmanjkal en glas: 45 za, namesto potrebnih 46.

Res je, zakon ni šel skozi, a ostalo je dejstvo, da je bila volja Ankarančank in Ankarančanov prezreta za razliko od volje sodržavljank in sodržavljanov Mirne.

Nastali sta eklatantna neenakost, oziroma diskriminacija ter nedopustna arbitrarnost. In na to se je Ustavno sodišče odzvalo, najprej z napotilom parlamentu kako naj ravna, nato pa, ko poslankam in poslancem ni bilo mar zanj, z odločbo, ki je občino ustanovilo. A ne dvomim, da dr. Kristan do potankosti pozna in bolj kot jaz razume utemeljitev odločbe.

Priznam, da me je taka poteza, pravno gledano, nekoliko zmedla, da sem jo videl kot svojevrstno anomalijo v sistemu, toda prvi odzivi stroke in celo bivših ustavnih sodnikov, (znova bom izpostavil takratno razlago dr. Janeza Čebulja:«Ustavno sodišče je ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine Ankaran in ni možnosti, da bi zakonodajalec odločil drugače. Zato je sodišče s tehniko, ki ji v ustavnopravni terminologiji pravimo 'način izvršitve odločitve ustavnega sodišča', določilo ustanovitev občine Ankaran.«) so nam povedali, da je bila korektna in da jo je bilo potrebno spoštovati. In če je dr. Čebulj danes spremenil mnenje, to še ne pomeni, da se je prvič zmotil. Ne nazadnje, da je Ustavno sodišče ravnalo prav menijo drugi enako eminentni ustavni pravniki. Torej, dr. Kristan, ja 139.temu členu, a še prej ja, 14.temu!

Pa argument domnevnega neizpolnjevanja pogojev zaradi italijanske narodne skupnosti?! Lepo vas prosim, dr. Kristan. Tamkajšnji prebivalci njeni pripadniki so pobudi za ustanovitev občine Ankaran pritrdili, jo podprli in demantirali vodstvo skupnosti v Kopru. Seveda, nimajo še lastne organizacije, ker še občine ni, a jo nameravajo ustanoviti, tako kot organizirati izvajanje njihovih posebnih narodnostnih pravic.

Sicer, neverjetno je, kako se je sedaj mobilizirala ustavnopravna stroka, kako so se začele v parlamentu pisati in sprejemati zakrinkane (gre za ubranitev zakonodajne ekskluzivnosti Državnega zbora?!) politične deklaracije v prid ohranitvi celovitosti Mestne občine Koper, ker da je strateško pomembna za Slovenijo, ko pa je bila sedanja teritorialna organiziranost te občine res na prepihu, ko je Ustavno sodišče pritrjevalo pobudi male skupinice ljudi z odvetnikom Danijelom Starmanom na čelu in s ponavljajočimi odločbami vsiljevalo tako občini sami kot Državnemu zboru razdelitev njenega območja na več (ne nujno štirih) mali občin, ker da mesto ni imelo kaj deliti s podeželjem in obratno, so bili vsi, ki se danes oglašajo tiho. Tudi poseben status za Koper je bil predlagan, zavoljo nacionalnega pomena Luke in sicer pomorske usmeritve Slovenije, zavoljo strateške obmejne lege z Italijo in Hrvaško, zavoljo prisotnosti avtohtone italijanske narodne skupnosti, pa spet vsi tiho, nobene podpore tej zamisli.

Da je bila naša odločitev o tem, da nismo šli narazen, pravilna so povedali, poleg vrste zborov krajanov, kar trije referendumi: prvi 1994 leta in to v razmerju 9 proti 1, v sleherni od 23 krajevnih skupnosti, ZA ohranitev MO Koper v obstoječih meja, oziroma točneje za razširitev ozemlja s priključitvijo še treh KS takratne občine Sežana (Podgorje, Zazid in Rakitovec), seveda na njihovo prošnjo, drugi 1997 leta v razmerju 8 proti 2, PROTI ustanovitvi občine Dekani, ki jo je bila predlagala vlada, in tretji, dve leti kasneje, v razmerju 7 proti 3, PROTI oblikovanju samostojne občine Ankaran-Hrvatini. Ob tako jasno izraženi volji si Državni zbor ni upal glasovati drugače kot je, oziroma posvetiti najprej občino v prejšnjih meja in kasneje zavrniti oba predloga za njeno preoblikovanje.

In zmagali smo takratno bitko tudi s pomočjo Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki je poslal k nam kar dve ekspertni skupini, v razmahu pol leta, ki sta se pogovorili z vsemi pristojnimi akterji, od vodstva MO Koper, do vlade, od parlamenta do Ustavnega sodišča, ter končno v poročilu 2001 leta razsodili, da je teritorialna organiziranost občine izpolnjevala vse kriterije Evropske listine o lokalni samoupravi predvsem pa temeljila na osnovnem, to je na večinski volji svojih prebivalcev.

Žal, politika župana Popoviča do Krajevne skupnosti Ankaran v minulih letih je privedla do sprememb v razpoloženju prizadetega okolja, do pobude za odcepitev in do njene realizacije.

Tako kot ljudem občine ne moreš vsiliti, enako, če jo zahtevajo, izpolnjujejo zanjo potrebne zakonske pogoje in so večinsko za, jim jo ne moreš odvzeti, oz je ne priznati! Sedaj so zakonski pogoji poostreni, število prebivalcev, če se ne motim, mora presegati 5000 in torej podobna zgodba se ne more ponoviti, a ključno je, da se že v startu to jasno opredeli, ne da rečeš da in ljudi pošlješ na referendum, pol pa se premisliš in se na njihovo voljo požvižgaš.
Umirimo konje, gospe in gospodje, pustimo Ankarančanom da zadihajo in zaživijo v novi občini, sodelujmo z njo, naj ji MO Koper ponudi skupno administracijo in skupne službe ter s časoma privede, prijazno, tankočutno, tamkajšnje ljudi k spoznanju, da je vendarle bolje pod eno samo, skupno streho. Po enem ali dveh mandatih, kar bi bilo dobro tudi drugje, naj se preveri razpoloženje do ponovnih združitev in zmanjšanja števila občin, oziroma do bolj racionalne in učinkovite ureditve lokalne samouprave.


POST SCRIPTUM

Če mi je dovoljeno, dr. Kristana vprašujem, pa tudi ostale ustavne pravnike, ki so pomagali pri oblikovanju Deklaracije o Ankaranu, ali so prejeli kakršen koli honorar in od koga, da bodo bralke in bralci tudi s tem seznanjeni. Hvala za odgovor.