Še ena neodgovornost v zvezi z Ankaranom

DRŽAVNI ZBOR RES POTREBEN STREZNITVE IN PRENOVE

V senci odhoda prvaka SDSa, Janeza Janše, na Dob in podpornega spremstva par tisočih njegovih somišljenikov, je Državni zbor včeraj sprejel deklaracijo o izvršitvi odločbe Ustavnega sodišča glede ustanovitve občine Ankaran, s katero želijo predlagatelji s prvopodpisanim Jožetom Kavtičnikom in PSja, preprečiti razpis lokalnih volitev v tej občini in tako onemogočiti njeno konstituiranje. Nadaljuje se pač Popovičeva ofenziva proti Ankaranu in tokrat mu je priskočil na pomoč prijatelj Jankovič s svojimi poslanci in parimi dodatki. Seveda, s kao strokovno asistenco še nekaj ustavnih pravnikov, z dr. Kristanom na čelu, ki so utemeljili domnevno zmoto in prekoračitev pristojnosti Ustavnega sodišča, ko je določilo občino Ankaran za ustanovljeno potem, ko tega ni storil Državni zbor.

Res je, le slednji lahko ustanavlja občine, z zakonom, toda ko o tem odloča ne sme mimo ustavnih načel enakopravnosti in ne-diskriminatornosti, na kar je bil par krat posvarjen s strani varuhov ustave, a se zanje ni zmenil. Sledila je tako odločba, ki je omenjeno občino ustanovila.

Naj spomnim, da sta 2011 leta sočasno tekla dva postopka za ustanovitev občin: Mirna in Ankaran. Pri obeh sta prej vlada, nato še Državni zbor, ugotovila da sta izpolnjevali zakonska določila, oziroma pogoje, in obema je bil omogočen  referendum za preverbo volje prizadetih prebivalcev. V sicer različnih odstotkih, sta oba posvetovanja pokazala nedvoumno voljo za odcepitev iz prejšnjih občin in ustanovitev novih, a Mirna je v parlamentu dobila zeleno luč, Ankaran pa po zlobiranem vetu v Državnem svetu, ne. Pobudniki slednje so se pritožili na Ustavno sodišče, ki je razsodilo, da je Državni zbor ravnal neenakopravno in diskriminatorno ter mu naložil popravek greha. Potem, ko se po dveh poizkusih ni izšlo - Popovičev vpliv je bil premočan -  so ustavni sodniki zadevo vzeli v svoje roke in občino ustanovili. Takrat je že bivši predsednik Ustavnega sodišča dr.Janez Čebulj tako odločitev branil in tudi strokovno pojasnil, da je bila ustavno-pravno povsem na mestu, danes pa jo po naročilu Mestne občine Koper, kolikor sem nekje razbral,  razlaga v diametralno nasprotnem smislu, oziroma zavrača. Doslednost, da te kap!

A to ni niti tako bistveno. Bolj je, da Državni zbor , ko je v petek glasoval o Kavtičnikovi deklaraciji, ni sledil jasnim sporočilom svojega predsednika, Janka Vebra, da bo volitve v Ankaranu razpisal tudi če bo ta dokument sprejet. Pokazal se je za edinega še treznega v tej zgodbi.

Da bi tvegal, ob politični, še ustavno krizo, ko bi se morebiti spozabil na odločbo Ustavnega sodišča, oziroma jo zaobšel, bi že mejilo na norost. Pa ne nazadnje bi lahko videli ponovljeno vajo, s tem, da bi namesto Vebra volitve razpisal, recimo, predsednik US Miroslav Mozetič.

Torej volitve v Ankaranu bodo, tako in istočasno kot v vseh ostalih občinah, in omenjena občina bo konstituirana. Sledila naj bi pogajanja z Mestno občino Koper o premoženjsko delitveni bilanci in drugih vidikih normalnega, dobrososedskega sobivanja in sodelovanja, a tu se bo zagotovo zataknilo prav zavoljo včerajšnje izglasovane deklaracije, ki bo županu Popoviču služila za izpodbijanje zakonitosti volitev v Ankaranu in legitimnosti njegovih predstavnikov. Preprosto jih ne bo priznal in bo še lomastil po tem prostoru, kot bi po krajevni skupnosti svoje občine. Skratka, zapleti še in še. Zato naj si odgovornost za posledice pripišejo vsi sedanji poslanke in poslanci, tako podpisniki, od Kavtičnika do Tine Komel in Roberta Battellija, ter ostali podporniki deklaracije, kot tisti, ki se niso pojavili na glasovanju in s tem omogočili njen sprejem.

Če že opravlja le tekoče posle, si takih perturbaciji visoki Dom ne bi smel privoščiti.

po odločitvi US o protožbi JJ

PREDVIDENI UČINKI ODLOČITVE 

Kot sem nekoč že zapisal, vse po scenariju, ki si ga sam Janez Janša ne bi mogel bolje domisliti. Tudi ničesar ne bo prosil (odlog pričetka , ali alternativno prestajanje zaporne kazni) in v petek ga bo pospremila do zapora velika strankina procesija, kot so napovedali njegovi najbolj tesni sodelavci. Priče bomo mega showu verjetno več tisoč članov in simpatizerjev SDSa, izkazovanja podpore in predanosti svojemu »po krivici« obsojenemu liderju  ter zgražanja nad instancami sodstva, ki so ga obsodili. »Politični proces« kakopak, ob v določenem trenutku najbolj priročni zadevi – Patria. Kaj boljšega za Janševo in strankino promocijo niti mesec pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami? Toliko bolj ko Ustavno sodišče ni zmoglo enotnosti pri opredeljevanju do njegove pritožbe zaradi domnevnega kratenja človekovih pravic. Pet sodnic in predsednik US se o pritožbi ni hotelo izreči, ker da obtoženec še ni izkoristil vseh predhodnih pravnih poti (Vrhovno sodišče), trije sodniki pa so mu že ugodili z ugotovitvijo, da prvo in drugostopenjska sodba ni  dovolj »vodotesna« da bi ga spravili za zapahe in kot taka torej krivična. Dovolj, da bo glas o »montiranem političnem pregonu neo-komunističnega bloka« proti prvemu imenu opozicije in osamosvajanja Slovenije preglasil v naslednjih dneh vsa predvolilna soočenja in vse zgodbe o predvolilnem ali povolilnem povezovanju idejno ali programsko sorodnih strank. Čemu bi se s prošnjo, recimo o odlogu pričetka prestajanja kazni na povolilni čas, gospod Janša odrekel temu spektaklu, ki se ne bo, po mojem, zgodil le v petek, ob njegovem prihodu na Dob, ampak se bo pred zaporom dnevno ponavljal. In mediji bodo seveda tam, veliko bolj kot na drugih strankarskih shodih. Če bo kaj počilo, če se bo zgodil povrh še kak incident, toliko bolje za promotorje teh »spontanih« protestov.

V Kopru smo nekaj takega že videli ob 28dnevnem priporu župana Popoviča na začetku njegovega prvega mandata leta 2003. Skorajda dnevne povorke po mestnih ulicah in pred Sveto Ano, kjer so se še nahajali koprski zapori.

V mnogo čem je takratno priprtje Popoviču dalo krila, tako kot, ne nazadnje, Janši proces proti četverici in Povšetova 1988 leta. A se bo tokrat vaja ponovila? No, odgovor bo v nedeljo 13. Julija.

Sicer verjamem, da ustavnim sodnicam in sodnikom, karkoli imajo odločati, (po izreku Vrhovnega sodišča, če bo zavrnilo Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti, bodo znova sedli skupaj) ni in ne bo lahko.

Če bodo »slovenskega Nelsona Mandelo« - kot ga je nekdo od njegovih podpornikov preimenoval danes - znova zavrgli bodo postali tudi sami del »neo-komunistične zarote« proti njemu, če pa mu bodo ustregli, oziroma mu priznali kratenje človekovih pravic in krivični pregon, bodo zadali hudo in težko popravljivo klofuto celotnemu sodstvu, ki bi ga Janša in njegovi že itak radi čim prej lustrirali in resetirali, seveda po svojih merilih. Nič kaj zavidljiva situacija. A pustimo se presenetiti. 

predvolilni spodrsljaj tv-Odmevov

Voditelj sinočnjih Odmevov, Slavko Bobovnik je v studiu povabil strokovnjaka – dr. Urbana Vehovarja, sociologa in znanega političnega in družbenega analitika, ter gospo Janjo Božič Marolt, direktorico Inštituta za raziskovanje trga in medijev - Mediana, da bi tako njemu kot gledalkam ter gledalcem obrazložila dogajanja in trende v slovenski politiki in javnosti mesec dni pred državnozborskimi volitvami 13. Julija, oziroma ob začetku volilne kampanje.

Verjamem v njegove najboljše namere, zlasti v to, da bi se to pojasnjevanje, oziroma  izmenjava pogledov in mnenj držala strogo profesionalnih meril in distance do udeležencev teh volitev in ne zašla, ne nazadnje v skladu s pravili kampanje, v kakršnokoli izrekanje preferenc. A se mu ni izšlo.

Kolikor se je gospa Maroltova zavedala tega pričakovanja in se vedla v skladu z njim,  toliko se je profesor pedagoške fakultete Univerze na Primorskem spozabil, da ni bil povabljen kot agitator ene od političnih ponudb. Dovolil si je namreč napad in razvrednotenje vseh strank, ki so nastale iz nekdanje Zveze Komunistov in Zveze socialistične mladine, od SDja, do LDSa, Zaresa in Pozitivne Slovenije, posledično tudi do Zavezništva Alenke Bratušek, za katerimi naj bi stala vplivna omrežja, in ki naj bi bile, skupaj z Janševim SDSom, - resda tudi do te stranke ni bil prizanesljiv -  sorazmerno z velikostjo, v celoti odgovorne za to kar se je zgodilo v zadnjih 22 letih, to je za »razkroj državnega aparata in uničenje gospodarstva«. Obenem, pa je našel veliko dobrih in spodbudnih besed do Krščanskih demokratov, zbranih v SLS in NSi, in najbolj do stranke Mira Cerarja, ki da imajo velik  potencial, so neobremenjene s preteklostjo in čiste.

Njegov poziv vsem, ki smo ga gledali in poslušali je bil jasen: volite Mira Cerarja, Ljudmilo Novak in Franca Bogoviča, ki naj se tudi povežejo! Vsi ostali si te priložnosti ne zaslužijo!

To pa je bila pravcata predvolilna agitacija, ki si jo RTV hiša ne bi smela dovoliti, zlasti ne na dan, ko so predvolilna pravila stopila v veljavo.

A če tudi to nespodobnost dr. Vehovarja odmislimo je prav, da ga spomnimo, da neodvisna in samostojna Slovenija v kateri sta se zgodila »razkroj državnega aparata in uničenje gospodarstva« živi že 23 let in da se grehi, ki so temu botrovali, začno že v času in politikah Demosove oblasti v kateri so bili prav krščanski demokrati s Peterletom na čelu najbolj odgovorni in vplivni (Zakonodaja o denacionalizaciji in privatizaciji, o državljanstvu itd…), ter najmanj enako odgovorni kot vsi ostali tudi v kasnejših, pretežno LDSovih vladah.

Pa tudi domnevna čistost dr.Cerarja, ki ga sicer zelo cenim in tudi verjamem v njegove plemenite misli in cilje, gre skozi vloge in dela, ki ga je opravljal kot dolgoletni ustavno-pravni svetovalec Državnega zbora. Večinoma smo njegovim opozorilom, opombam in nasvetom, poslanke in poslanci hvaležno sledili ter jih vgrajevali v zakone, ki smo jih sprejemali. Zatorej, če so razdiranju države, družbe in gospodarstva botrovale slabe zakonske rešitve, nosi del odgovornosti tudi dr.Cerar.

Ni ga človeka bolj zrele generacije, ki je bil v teh 23 letih na taki ali drugačni javni funkciji, oziroma na kakršnem koli mestu javnega vpliva, ki se lahko danes razglasi za povsem nedolžnega in neomadeževanega. Tudi vi, dr.Vehovar. Oglasili ste se le v času, ko je postajalo hudo. Kaj pa prej?  

V nadaljevanju, uredništvo Odmevov pozivam k večji previdnosti ali vsaj uravnoteženosti pri vabljenju gostov.

Upam, da brez zamere. Srečno

pojdimo volit!

ČEMU BI BILE VOLITVE 13. JULIJA NELEGITIMNE?

O tem, da bodo nelegitimne, ker se bodo zgodile že v počitniškem času,  pravijo v stranki Solidarnost, ki pa se vendarle vanje podaja skupaj s Socialnimi Demokrati. Na podobnem stališču, seveda, tudi ostali pritožniki, ki jih je včeraj Ustavno sodišče zavrglo in zavrnilo ter tako pritrdilo razpisatelju - predsedniku republike.

Sam menim naslednje: Resda, ob že kronično deficitarni udeležbi ljudi na volitvah in referendumih lahko pričakujemo še en tovrstni polom, toliko bolj v času, ko si je večina naroda že načrtovala počitek, dopustovanje, nekaj tedenski beg od običajev, tegob in ritmov delovnega vsakdana s politiko, ki nas odžira a obenem tudi navdihuje (priznajmo si) vred.

Toda smo, sleherni od nas, del skupnosti, od katere upravičeno zahtevamo, da se vede tako, da bo tudi meni, sleherniku, lepo živeti z njo, za njo in zase, da bom njen zadovoljen in ponosen člen, da bom z njo in v njej lahko uresničeval, v čim večji možni meri, svoja pričakovanja. Med temi je, brez dvoma, tudi to, da mi omogoči čas, ko bom po svoji presoji odmislil vse kar bi rad odmislil in se napojil z novimi idejami, energijami, življenjskimi naboji.

A se včasih ta želen scenariji ne izide in smo sami poklicani, da se novim okoliščinam prilagodimo. Od skupnosti zahtevamo to in ono, da jo usposobimo k temu poslanstvu pa ne gre mimo tega, da smo tudi sami dolžni kaj postoriti zanjo, najbolj, ko se ji zatakne in ohromi.

Zbrana v državo, v republiko, je ta naša skupnost zašla v težave. Ne ob predsednikovem razpisu volitev, temveč veliko prej. Padec gospodarske rasti, dohodka in zaposlenosti, zavoljo domačih napak in mednarodne finančne krize, politična preigravanja, improvizacije in negotovost, slabšanje naše podobe tako doma kot na tujem, rastoče nezaupanje javnosti do akterjev oblasti.

Dejanja in okoliščine so privedla do tega, da nam je sedaj dana nova priložnost, da stanje popravimo ali vsaj napotimo k dobremu serviserju. Da, prepričani smo bili, da smo le tega našli že na prejšnjih volitvah, vsak seveda svojega, a sledilo je razočaranje, kar ni izključeno da se ponovi. Toda priložnost je tu in ni druge poti k temu, da jo izrabiš kot ta, da greš volit, da izbereš človeka in politiko, za katera najbolj verjameš, da sledita tvojemu pogledu in pričakovanju kako k boljšemu jutri.

Zato, kot bomo te dni, z domačega ali hotelskega fotelja gledali brazilski mundial, se organizirajmo tako, da si bomo vzeli čas tudi za kako predvolilno soočenje, če svojih političnih barv in imen nismo še izbrali, in da bomo 13. Julija za en dan prekinili dopust in se prikazali na svojem volišču, ali poslali glas po pošti. Verjamem, da je večina polnoletnih dopustnikov z volilno pravico (in dolžnostjo!) to sposobna storiti, morda tudi zato, da nam ne bo treba prihodnje leto znova skozi ta kalvariji.

Da nas določene teme, ki jih nekateri silijo na referendumih (novela zakona o arhivih itd…) ne zanimajo je povsem normalno in pričakovano ( sam sem sicer oddal glas za uveljavitev zakona!), da smo se tudi volitev evroposlancev lotili malce z levo oziroma bolj »desno« (glede na izid) roko,  ni tako katastrofalno (Bruselj je pač še dokaj oddaljen od našega dojemanja njegovega pomena) , huje pa bo, če bomo podobno pristopili k najbolj pomembni in enostavnejši tovrstni nalogi doma, to je k volitvam za Državni zbor. Koga bomo vanj poslali je odvisno od nas in če glasu ne bomo oddali, se bomo odpovedali tudi pravici do presojanja, kritike in, ob slabih politikah, nerganja, protestiranja in vstajenja.

Pa ne nazadnje, a nima tudi kresanje mnenj in politično-ideoloških pogledov kandidatk in kandidatov, ter voditeljic in voditeljev strank svoj čar?

Kaj bodo povedali pri konkretnih vprašanjih in izzivih moderatorjev stari obrazi, več ali manj, že vemo, kaj pa novi? In tokrat, sem prepričan, ne bodo dovolj odgovori tipa: »si bomo prizadevali za večjo gospodarsko rast, za več delovnih mest, za več sociale, za boljše šolstvo in zdravstvo«. Morali bodo vsebovati veliko več, zlasti kako in do kdaj, do deklamiranih ciljev, če bodo hoteli privabiti glasove in zaupanje volivk in volivcev.

Skratka, ocenjujem, da bodo volitve 13. Julija prelomne, tudi ker take niso bile prejšnje, in zato vredne našega truda in dopustniškega dne. Da bodo tudi v očeh Solidarnosti in ostalih dvomljivcev povsem legitimne, poskrbimo, da nas bo na voliščih čim več. Kaj ko bi vsak pri sebi stavil, da se bo udeležba tokrat povzpela nad polovico volilnega telesa? Jaz bom to storil in nagovoril vse moje najdražje, doma in zunaj, k enakemu premisleku in ravnanju.

netočnost profesionalke

ČEMU TAKA POVRŠNOST ROSVITE PESEK?

Vsakdo, ki je malce pozorneje spremljal sinočnje izredne Odmeve na nacionalki, posvečenih predvsem referendumu o noveli arhivskega zakona,  je zagotovo obstal ob površnosti in netočnosti voditeljice Rosvite Pesek, ko je nekako očitajoče opomnila ministra za kulturo dr. Uroša Grilca, da v kolikor bi bil referendum razpisan skupaj z nedavnimi volitvami za Evropski parlament, kot je predlagala SDS, bi novela omenjenega zakona padla. In minister se žal ni povsem dobro znašel, da bi jo takoj demantiral, ali ji vsaj pripisal nezadostno oceno iz matematike.

Da bi zakonska novela padla bi moralo, po novi ustavni ureditvi, proti njej glasovati vsaj 20% vseh volilnih upravičencev, to je konkretno 343.000, česar predlagatelji referenduma z Evo Irgl na čelu ne bi dosegli niti na dan evropskih volitev! Če upoštevano seveda včerajšnji odstotek glasov proti - 67,33. Na 419.661 takrat vseh oddanih glasov (pa zanemarimo cifro, da je bilo kar 17.000 neveljavnih!), tak odstotek pomeni le 281.000, to pa je za 62.000 prekratko, da bi zakonu onemogočili uveljavitev.

Bilo bi lepo, ko bi se gospa Peskova za napako gledalkam in gledalcem opravičila. Profesionalnost, ne glede na politična prepričanja in preference, se izkaže tudi na preciznosti posredovanih informaciji, mar ne, Rosvita?

o Ankaranu tudi eminentni pravniki

Ko sem danes izvedel, da so pri oblikovanju deklaracije proti občini Ankaran sodelovali tudi eminentni pravniki, sem pomislil, da sem se morda nekoliko prenaglil, ko sem enaindvajsetim poslankam in poslancem podpisnicam in podpisnikom te listine, predvsem iz vrst Pozitivne Slovenije, pripisal pri njenem snovanju čisti amaterizem. 

A ko sem slišal utemeljitev te iniciative, ki jo je podal eden od omenjenih strokovnjakov, nekdanji predsednik Ustavnega sodišča , dr. Janez Čebulj, - naj ga citiram: "Tukaj, ne glede na odločbo o Ankaranu, Ustavno sodišče, kljub temu ne more mimo delitve oblasti in mimo 87.člena Ustave, ki govori o zakonodajni pristojnosti Državnega zbora, si vzet pravico izdat zakon, kot trajni akt v katerega zakonodajalec ne bi mogel poseči!" - sem se spomnil njegove opredelitve takrat, ko je Ustavno sodišče odločilo o ustanovitvi občine Ankaran, jo poiskal, našel in znova pozorno prebral. Povsem nekaj drugega in nasprotnega od onega, kar je povedal danes.

Preberimo kar so zapisale Primorske Novice 13.julija 2011: 

"Kot pravi Janez Čebulj, je ustavno sodišče ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za ustanovitev občine Ankaran in ni možnosti, da bi zakonodajalec odločil drugače. Zato je sodišče "s tehniko, ki ji v ustavnopravni terminologiji pravimo način izvršitve odločitve ustavnega sodišča" določilo ustanovitev občine Ankaran, pojasnjuje. Dodaja, da ima ta način izvršitve moč zakonske norme. To pomeni, da bo ta del izreka odločbe ustavnega sodišča z dnem uveljavitve postal sestavni del zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območji. Ustavno sodišče je pravzaprav ta zakon dopolnilo z določbo o ustanovitvi občine Ankaran in je s tem namesto zakonodajalca storilo to, kar njemu v več poskusih ni uspelo. 

Pri naslednjih lokalnih volitvah leta 2014 bo tako treba kot sestavni del zakona o ustanovitvi občin šteti tudi to odločbo ustavnega sodišča in razpisati tudi volitve v občini Ankaran.

Ne gre pa pri današnji odločitvi ustavnega sodišče za nikakršen poseg sodne veje oblasti v zakonodajno. "Sklicevanja poslancev, ki sem jih slišal že pri prejšnji odločbi, ki so navajali, da če tehtajo med odločbo ustavnega sodišča in ustavo, pri njih pretehta ustava, so neprimerna. Ustavna odločba ni nič drugega kot razlaga in interpretacija ustave. In je kot taka obvezna za vse, tudi za zakonodajno in izvršilno vejo oblasti", še pojasnjuje nekdanji ustavni sodnik." - konec citata Primorskih Novic.

Neverjetno! Čebuljev preobrat za 180 stopinj! Če ne gre, seveda, za kakega soimenjaka?!

No, in ko sem to videl, sem vase preklical namero, da bi se podpisnikom deklaracije proti občini Ankaran opravičil. Obratno, širim krog komplikatorjev in neproduktivcev tudi onstran politično vodenih poslancev. Me pa čudi, da je zraven tudi dr. Miro Cerar, ki kot novopečeni voditelj svoje stranke zaprisega na spoštovanje sodstva in instituciji pravne države.

Umirite strasti, gospodje, dopustite da se ta uboga in tako osovražena občina konstituira, da shodi in šele potem ji dopovejte,  jo skušajte prepričat, da bo bolje hodila, če se bo vrnila v objem starejše in močnejše sestre, ob pogoju, seveda, vzajemno spoštljivega in ljubečega odnosa.