Uboga Slovenija z JJ

 

SPRENEVEDANJA IN ZABLODE G. JANŠE

 

Priznam da nisem pričakoval toliko in tako odločnih odzivov doma na zadnjo kreacijo predsednika vlade – poučevalno pismo evropskim voditeljem o pojmovanju vladavine prava. Vsaj ne s strani ostalih koalicijskih partnerjev in  tudi ne od predsednika Republike. Tokrat se je izkazal. »Volitve v Državni zbor leta 2014 so bile legalne in legitimne. Od prvih demokratičnih volitev aprila 1990 so bile vse izvedene volitve legalne in legitimne, v skladu z določbami slovenske ustave.«…Ergo, premier se moti, laže in zavaja. Edina slabost v odzivu g. Pahorja, če vsega ne vem, je v tem, da to njegovo stališče ni romalo v EU in k njenim članicam enako kot je to storil g. Janša.

Všečen tudi vzklik najmočnejše Janševe zaveznice v koaliciji, Počivalškove Stranke modernega centra: «Trditve o ukradenih volitvah so povsem nerazumljive. SMC je volitve 2014 zmagala pošteno, na podlagi volje ljudi, izražene na svobodnih in demokratičnih volitvah«. No, saj je to morala storiti, če ne drugo zaradi zaščite dobrega (koliko še dobrega ohranja) imena. Ko premier govori o »ukradenih volitvah«, napada neposredno prav SMC, ki jo je takrat še vodil dr. Miro Cerar, in ki je zmagala s krepko večino ter sestavila levo-sredinsko koalicijo, medtem ko je moral Janša za nekaj časa v zapor zaradi afere Patria in od tu njegovo prepričanje, da je bil obsojen krivično in da iz Doba ni mogel doprinesti k zmagi njegove SDS.

Odzivi opozicije pričakovani in samoumevni, sicer vredni vseh pohval. Citiram dva: »Ta človek je uničil še zadnjo trohico kredibilnosti predsedovanja EU« (M.Šarec, LMŠ), in »Ko je zdravstveni sistem na robu kolapsa…novo pismo predsednika vlade, ki sramoti in ruši našo državo… Ideologijo SDS postavlja nad pravno državo. Brani države, ki blokirajo denar za spopadanje Evrope z epidemijo« ( T.Fajon, SD).

No, razen od njegovih ljudi v vladi in parlamentu, tudi evropskem, ter od molčečega Jelinčiča, od vseh ostalih v koaliciji in opoziciji je Janša kasiral same kritike in odklone. Zasluženo. In dosledno temu, bi mu morali SMC, NSi in DeSUS sedaj končno reči: »Hvala za sodelovanje!« Videli bomo, če bodo zmogli toliko koherentnosti?!

A oglasil sem se pri tej novi neverjetni zgodbi današnjega časa, zato da bi opozoril tudi na to kar bi moral premier povedati, oziroma zapisati, če je mislil pošteno, pa ni. Recimo sam uvod: "Tisti med nami, ki smo del življenja prebili pod totalitarnimi režimi, vemo, da se odstopanje od realnosti začne, ko procesi ali ustanove dobijo imena, ki pomenijo ravno obratno od njihovega bistva," Zagotovo besedilo, ki nekaj pove, a moral bi dodati, da je k temu tudi sam prispeval kot nadobuden član Zveze komunistov, da je bil akter in ne žrtev tega – kot mu pravi – »totalitarnega režima«. Sam menim, da tako hudo totalitaren vendarle ni bil in da ga ne gre primerjati, oziroma enačiti z ureditvami v vzhodni Evropi, onstran tako imenovane »železne zavese«. Pa še druga tovrstna trditev: »Socialistično samoupravljanje v bivši Jugoslaviji je bila zgolj krinka za trdo roko komunistične partije v gospodarstvu.« Moral bi pojasniti, da bi bil bolj kredibilen, da mu gre verjeti, ker v že omenjeni vlogi, mladega komunista in učenca Kumrovške partijske šole, si je za to prepričano prizadeval.

Nato, ob prehodu na post-osamosvojitveni čas, še mantra o tem, da je bil 2014 zaprt kot »politični zapornik« (nekoč je dejal, da »edini v EU«), da zaradi tega njegova stranka na volitvah ni zmagala, oziroma da so ji bile volitve ukradene in da takrat institucije EU niso storile ničesar, da bi to preprečile, kar po njegovem kaže, ko danes napadajo Madžarsko in Poljsko zavoljo zavračanja načela vladavine prava, na njihova »dvojna merila«. A niti ene besede o tem, da je bil na Dobu zaradi nečednosti pri nakupu osemkolesnikov Patria, tudi ne, da ga je Ustavno sodišče kasneje odrešilo le zaradi procesnih napak in da ga nihče, razen samega sebe in lastne stranke, ni razglasil za »političnega zapornika«. Glede teze, da so bile kot posledica njegove odsotnosti iz volilne kampanje, SDSu volitve »ukradene«, bi moral priznati vsaj to, da smo nekateri pisali, da bo stranki njegovo »mučeništvo« prej koristilo kot škodovalo. Dragi premier, kakorkoli že, ostajate edinstven. Vsakič, ki kaj poveste javnostim, kot na primer v četrtkovem intervjuju na TV Slovenija, so za vse težave, s Covidom in sicer, ki jih imamo, tudi za neslaven primat prve evropske države z največjim številom umrlih na 100 tisoč prebivalcev, krivi drugi. Vi nikoli. No, čas je za pakirat kufre in se posloviti z vodenja vlade. Slovenija vam bo hvaležna.

 

Še o nespodobni zunanji politiki

 

RUBE ZA NE VERVAT… BI REKLI TU PRI NAS, V ISTRI

 

 

»Človek se najraje ne bi več zbudil, ker je vsak dan v tej nori državi nekaj novega norega. Mi je zjutraj ob tem članku zapisala prijateljica...«

Tako na Twitterju, evroposlanka in predsednica SD, Tanja Fajon. Jaz skoraj sočasno: »Škandalozno, a ne presenetljivo ob vladi in zunanjem ministru, ki ju imamo.«

Pred dnevi mi je Dnevnik, na Odprti strani, objavil zapis o nespodobnosti naše zunanje politike pod taktirko ministra Anžeta Logarja, oziroma vlade Janeza Janše. Navedel sem tri primere totalne predanosti volji sedanje ameriške administracije, ki dokazujejo kako to čemur Logar pravi »visoka raven slovensko-ameriških odnosov, kot še nikoli prej« ni nič drugega kot skrajna, abotna slovenska servilnost do Trumpovih želja. Pa namenoma odmislim neodgovorna sporočanja »Maršala Twita«, kot so ga povsem posrečeno poimenovali nekateri mediji, po predsedniških volitvah v ZDA. Pri tem se sprašujem le kako bo lahko g. Janša verodostojno predsedoval Evropski Uniji v drugi polovici prihodnjega leta, če bo takrat še vodil vlado?!

Dejal sem, trije primeri kimanja Trumpu: NE tehnologiji kitajskega Huaweja na našem trgu, ko mu ostala Evropska Unija na stežaj odpira vrata, DA krepkemu povečanju obrambnega proračuna, ko zdravstvo poka po šivih in gospodarstvo ter šolstvo dihajo s škrgami, in NE odzivanju Svetovne zdravstvene organizacije na Covid-krizo, ko pa jo Bruselj hvali. Nisem še vedel – in se na to nanašajo odzivi v uvodu tega sestavka - da bo vlada presegla sama sebe z NE še resoluciji pravkar omenjene organizacije (WHO), na podlagi katere bi naj mednarodna skupnost Palestincem na zasedenjih ozemljih Zahodnega brega in sirskemu prebivalstvu na planoti Golan zagotovila zdravila in cepiva. Ne pozabimo, da smo sredi globalne pandemije z novim korona-virusom, ki pobija tudi na Bližnjem Vzhodu. Sledili smo seveda opredeljevanju ZDA ter še nekaj evropskih držav, ki sodijo v krog ameriških vazalov: Velika Britanija, Madžarska in Češka. Da ne omenim Izrael.

Resolucijo je podprlo 78 držav, med njimi Francija, Španija, Luksemburg, Belgija, Švica, Poljska, Portugalska, Japonska, Indija in Nova Zelandija. 36 se jih je vzdržalo, 56 pa jih ni bilo prisotnih na zasedanju.

To je prvo takšno glasovanje v zgodovini slovenske zunanje politike. Slovenija je običajno v mednarodnih organizacijah glasovala za zaščito pravic prebivalstva okupiranih palestinskih ozemelj ali se kvečjemu vzdržala. Tokrat radikalni pro-Trumpov preobrat.

Da sta tako razmišljanje in početje zajeta v DNK SDSa, gospodov Janše in Logarja, me ne preseneča  - ni prvič, ko so jim humanost, solidarnost in sočutnost ter rasna, oziroma človeška enakopravnost nekaj tujega - preseneča in žalosti pa, da jim to dovolijo koalicijski partnerji, da se temu ne uprejo Božji dobroti zapriseženi krščanski demokrati Nove Slovenije, poštenjaki in pravičniki modernega centra ter, na nazadnje, demokratični upokojenci, vendarle nosilci vrednot vsaj blizu humanosti, solidarnosti, sočutju in enakopravnosti ljudi. Pisal sem Mateju Toninu, Tomažu Gantarju, Janiji Slugi, Simoni Kustec… in vse tiho je bilo. Tudi, kot običajno, s palače na Erjavčevi 17.

Res je kar pravi Fajonina prijateljica: »Človek se najraje ne bi več zbudil, ker je vsak dan v tej nori državi nekaj novega norega.«. Ali pač…. Tako vsaj vidimo, zvemo, spoznamo, da tudi v 21. stoletju in to ne v kakem zakotnem delu Afrike ali na Kavkazu, ampak v civilizirani in napredni Evropi, v nekoč sami »zgodbi o uspehu«, je še mnogo primerov, ko je »homo homini lupus«, oziroma »clovek človeku volk!«. Je še koga sram?

 

 

 

Zunanji minister zrel za odhod

 

KO BOM VELIK BI RAD BIL ... POMPEO

 

Izobraževal se je na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije ter doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Danes minister za zunanje zadeve Republike Slovenije. Anže Logar.

Poslušal sem ga na zadnji seji parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko in računal, da bo zmogel tisti drobec poguma ter intelektualne suverenosti, ne nazadnje iz naslova formalno pridobljenega znanja, ter se nekako distanciral od početja svojega vladnega in strankarskega šefa v zvezi s predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike. Bilo bi dovolj, da bi izjavil: »Vse kaže na novega stanovalca Bele Hiše s katerim si nadejamo enako dobrega sodelovanja kot s prejšnjim«, ali nekaj podobnega. A se to ni zgodilo. Zrelativiziral je pomen šefovih tvitov, četudi se je na njih presenečeno, če že ne zgroženo, odzval skoraj da ves demokratični svet, vsaj znotraj EU, - ne pozabimo, da gre za edinstven primer predsednika vlade ene od članic unije, ki je izstopil iz predhodnega dogovora o usklajenem odzivu na izid volitev v ZDA ter odkrito navijal za poraženega predsednika  in ga že sredi štetja glasov razglasil za zmagovalca, ter tekmeca in kasneje dejanskega zmagovalca celo žalil – izpostavil je, Logar, da »nikoli prej odnosi z ZDA niso bili na tako visoki ravni« (prej seveda pomeni pred Trumpom in preden je vajeti vladanja v Sloveniji prevzel Janša) za domnevno prejšnje slabo stanje le-teh okrivil kakopak prejšnje vlade, in vztrajal pri pomenu transatlantskih odnosov, ne da bi nihče o tem niti z besedo podvomil.

Po teh izjavah, pa odmislim aroganco, ki je g. Logarju značilna, ki pa se ne pritiče diplomatom, zlasti ne njihovim vodjem, sem spoznal, da imamo na vrhu zunanje politike in diplomacije ministra, ki nima pojma o poklicu, ki ga trenutno opravlja, oziroma o njegovih zakonitosti in veščinah.

Kot prvo, kakšen smisel ima ponavljati, kako je transatlantstvo pomembno, ko se vsi s tem strinjajo in se bo ta vez nadaljevala ne glede na to, kdo bo vodil ZDA. A propo, še transjadranstvo vam pomeni bolj malo, g. minister, glede na to, da ob spremembah volilne zakonodaje v Italiji, ki prizadenejo tudi interese slovenske manjšine, nisem slišal da bi kaj zinil. Kot drugo, samo hvalisanje, da kaj je vse storila sedanja vlada do Trumpove administracije  da bi se bilateralni odnosi povzpeli v višave, si upam trditi, da je vsaj neosnovano, da ne rečem neokusno, pa če sem malce bolj zloben, dodajam, da je »visoka raven teh odnosov, kot še nikoli prej« videna bolj kot »visoka raven slovenske servilnosti« do ZDA. Naj pojasnim: Trump zahteva, da se odpovemo tehnologiji Huaweia na našem trgu, ker da prenevarna (v resnici naprednejša in konkurenčnejša od ameriških) pri vzpostavljanju omrežja 5 generacije, mu takoj rečemo »seveda« in podpišemo sporazum, ne da bi počakali na usklajen odziv EU, še huje, medtem ko ostale članice kitajskemu gigantu že odpirajo vrata. Spet Trump zahteva, da članice zveze NATO povečajo delež obrambnega budžeta (in naročijo seveda ameriško orožje in opremo) in, rečeno-storjeno, 780 milijonov dodatnega denarja za vojsko v trenutku, ko zaradi korona-krize zdravstveni sistem poka po šivih ter šolstvo in gospodarstvo dihata s škrgami. Trump odredi, sredi že omenjene krize, prenehanje ameriškega financiranja Svetovne zdravstvene organizacije, Janša mu sledi z zahtevo po odstopu generalnega direktorja le-te, ko slednjemu, skoraj sočasno, visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije, Borrell,  izraža vso podporo EU.

A so to, g. minister, dejanja, ki odražajo visoko raven bilateralnih odnosov z ZDA? Kaj pa je Slovenija prejela v zameno? Podporo pri uveljavljanju arbitražne odločbe o meji s Hrvaško? Ugodnejše kredite za naše gospodarstvo? Odprtje ameriškega trga za slovenske proizvode in storitve? Gospodarska izmenjava itak raste že nekaj let. Morda poceni ameriško antiCovid cepivo? A ja, vaš kolega Pompeo je izjavil da nismo nikoli  »izginili iz ameriškega Radarja« in pohvalil je prečudoviti Bled. No, lepo vas prosim, g. Logar, še Melanija je pozabila na svojo Sevnico in ne vem da bi kdo iz Bele hiše čestital našima kolesarskima asoma, ki sta zamenjali ameriškega Armstronga.

Tako kot predsednika vlade, Janšo, tudi vas, g. minister, pozivam k častnemu umiku, ker niste kos poslu, ki vam je bil zaupan. Pa srečno.

 

Naj JJ odstopi!

 

POZIV PREDSEDNIKU VLADE, JANEZU JANŠI, K ODSTOPU.

 

G. predsednik,

Dovolite mi, da citiram Vaš zadnji tvit v zvezi z predsedniškimi volitvami v ZDA, z 7.novembra: »Zanimivo. V vseh državah ZDA s tesnim izidom so vložene pritožbe. Sodišča niti odločati še niso začela. Kljub temu #MSM (in ne kak uraden organ) razglasijo zmagovalca. Čestitke z vseh strani. Vladavina prava pa to…« in pa prejšnjega, z dne 4. novembra: »Precej jasno je, da so Američani Donalda Trumpa in Mika Pencea izvolili za nova štiri leta. Z zamudami in medijskim zanikanjem dejstev Trumpova zmaga bo na koncu samo še večja«.

Opažate morda med tvitoma majčkeno diskrepanco, oz. nedoslednost?

Sami ste si 4. novembra, ko je bilo štetje še v polnem teku in je demokratski kandidat sicer že vodil z 253 elektorskimi glasovi a mu potrebnih 270 še ni bilo zagotovljenih, dovolil pripisati zmago sedanjemu predsedniku, ki je zaostajal za Bidnom dobrih 40 glasov, celo s trditvijo, da je bila le-ta »precej jasna«. Halo??? Kako je lahko nekomu jasno, da bo nekdo ki zaostaja in to krepko, minuto ali dve pred koncem tekme, vendarle zmagal? V Istri poznamo igro kart, ki ji pravimo »chi fa meno«, (v Italiji ji pravijo Traversone). Zmaga namreč tisti, ki potegne slabše karte. A se te igre Biden in Trump ne gresta, oz. nista šla, mar ne?!

7. novembra pa, ko je bil plafon 270 za Bidna že dosežen in daleč presežen in je bilo, tokrat res, več kot »precej, kar povsem jasno« da je bil Trumpov izzivalec zmagal, pa te zmage ne priznate, ker da sledi pravdanje na sodiščih in je zatorej preuranjeno razglašati zmagovalca in mu čestitati. »Vladavina prava pa to…«?!

Morate priznati, da nekaj v vaših tezah in odzivih ne štima. A kar je najhuje za Vas osebno in za državo, ki jo zastopate, torej za nas vse, ki v njej živimo, da smo se z Vašim dokazano prenagljenim dejanjem, z Vašo razglasitvijo zmage Trumpu in nepripravljenostjo priznati zmoto ter čestitati dejanskemu zmagovalcu, torej Bidnu, znašli na zemljevidu sveta kot unikum. Hvala Bogu, da nas je te sramote vsaj delno opral predsednik Republike, ki je Joe Bidnu lepo čestital, tudi, pohvalno, z bolj osebno noto iz naslova njunih neposrednih srečanjih 2011 in 2015. Pohiteli so s čestitkami tudi večji del vaših ministrov, le minister za zunanje zadeve Anže Logar ne ve kaj povedati. Moral bi, tako kot ostali, kot vsa Evropa, od predstavnikov unije do kolegov in kolegic članic – celo vaš madžarski vzornik, Viktor Orban je čestitko Bidnu že poslal – tako kot ves svet, nenazadnje kot velevajo osnove diplomatskega vedenja, a si šefa ne upa pustiti samega v tej Don Kihotski bitki z mlini na veter.

Iz vsega povedanega, pa četudi bi imeli polno kontrolo nad epidemijo Covida-19, kar Vam je žal, glede na dnevne statistike, težko priznati, sledi da vam ni več mesta na čelu vlade, da se morate umakniti ali Državnemu zboru vsaj ponuditi odstop, oziroma preveriti ali vam še zaupa. In to kar vi sam, brez čakanja na kak poizkus konstruktivne nezaupnice s strani opozicije. Ne bodite kot Trump, ki v Belo Hišo ne namerava spustiti nikogar, ali bo celo zamenjal ključavnice. Prevzemite odgovornost za ta gromozanski in mednarodno odmevni spodrsljaj in omogočite da vajeti vlade prevzame nekdo drug, ali vsaj da se predčasne volitve razpišejo, brž, ko bodo epidemiološke razmere to dovolile. Pa ostanite zdrav.

 

 

Tristezza per l'agire di 2 connazionali

 

LETTERA APERTA ALL' ON. FELICE ŽIŽA… E ANCORA A QUALCUNO

 

Onorevole buon giorno

 

Mi ripeto in forma aperta, pubblica, sperando questa volta in una sua risposta alla email da me inviatale circa un mese e mezzo fa. Non credo non l'abbia ricevuta, credo piuttosto abbia preferito ignorarla, perche scomoda, ovvero non darle peso. Forse, sapendo ora che la mia missiva la leggono in tanti, mi degnera' della sua attenzione.

Ecco, scrivevo e lo riconfermo oggi di non poter non manifestarle il mio rammarico e la mia tristezza per il voto di sostegno che ha deciso di esprimere nei confronti del ministro agli interni sloveno, Alojz Hojs, quando l'opposizione ha chiesto le sue dimissioni per tutta una serie di pratiche non solo moralmente ma anche legalmente dubbie. Per quanto motivata l'interpellanza con il SI del ministro al concerto del controverso cantante croato Thompson, qualora l'avesse organizzato in Slovenia, concerto poi mai avvenuto e quindi fondate, le accuse, su una motivazione fragile e oramai obsoleta, sono scaturite dal dibattito molte altre piu' gravi imputazioni verso il ministro, quali quelle riferite ai suoi palesi tentativi di condizionare l'operato della polizia e della procura di stato agli interessi del suo partito – l'SDS del premier Janša. Provvedere con l'esonero del direttore dell'Ufficio di investigazione nazionale, Muženič, il giorno dopo che costui annuncia di aver aperto l'inchiesta nei confronti del ministro all'economia Počivalšek per lo scandalo di mascherine e ventilatori, e ordinare la revisione di tutti i casi in cui direttamente o indirettamente si toccano gli interessi dell'SDS, sarebbe bastato per dubitare dell'integrita' morale e professionale e delle buone intenzioni di Hojs. Che poi si venga a sapere addirittura dell'affare con l'ex sindaco di Capodistria, Boris Popovič, e amici per ottenere sotto, ma sotto sotto costo, una parcella a Colombano - scandalo tout court - e nessuno della coalizione, neanche lei, batte ciglio, e' non solo scandaloso, anche vergognoso! Che si sia messo in coalizione con Janša passi - e' sempre stato opportuno per i rappresentanti delle due minoranze allearsi col governo in carica, indipendentemente dal colore politico, - ma che abbia sacrificato con la firma anche la propria sovranita' e dignita' intellettuale, non me lo sarei mai aspettato. Peccato, francamente speravo di piu' in lei. 

Cosi' come speravo – e colgo l'occasione di questa  lettera per dirlo - nel nuovo rappresentante della Comunita' nazionale intaliana al Consiglio di programma dell' Ente Radiotelevisivo nazionale, David Runco. Maurizio Tremul, prima di lui, aveva sempre tenuto una posizione ineccepibilmente equidistante dagli interessi politici a confronto in quest'organo, atteggiamento che col successore e' venuto a mancare. Alla prima prova importante – la richiesta di destituzione del direttore generale Igor Kadunc - Runco ha fatto cilecca. Era palese, gia' con la nomina di nuovi consiglieri da parte dell'attuale governo, per non parlare delle proposte di legge sull' RTV e sull'Agenzia di stampa STA, che Janša ce la sta mettendo tutta per assoggettare i due media piu' importanti al proprio volere, alla propria agenda politica, e l'allontanamento del non comprabile Kadunc sarebbe stato un passo importante in questa direzione. Per un voto la sporca manovra non e' riuscita, ma rattrista il SI alla destituzione espresso da Runco. Che sia stata una sua scelta personale o concertata con altri non lo so, forse Kadunc ha prestato troppo poca cura al programmi radio e tv della comunita' italiana, e quindi difficile riconfermargli fiducia, ma sostenere la politica dell'attuale governo nei confronti dell'ente cui vuole tagliare buona parte del canone per canalizzarlo nei media privati dell'SDS, e quindi penalizzare ulteriormente anche i programmi regionali e minoritari, e' spararsi direttamente in testa.

Insomma, onorevole Žiža e caro Runco, rattristano molto le vostre decisioni e non credo di essere il solo a pensarla in questo modo. Comunque, attenti al Covid.

 

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit