JJ prvi krivec politične negotovosti

 

BORUT, BI ŠE TI REKEL JANŠI, DA NAJ ZA MESEC DNI NEHA TVITAT?

 

Vsakič, ko predsednik Republike povabi na kak posvet o naši prihodnosti, oz. o funkcioniranju in  usodi države tudi trenutnega predsednika vlade, je slednji oni, ki potegne največ. Enkrat prej, ko naj bi pomirila medsebojne napetosti, sta jih čula tožilstvo in sodstvo, sedaj (grda) opozicija, ki da res ima pravico ponuditi alternativo opciji, ki vlada – tako je bilo razumeti Pahorja na ponedeljkovem srečanju 4 predsednikov – a bi bilo vendarle bolje, da bi v sedanjih, težkih zdravstvenih razmerah sodelovala z oblastjo in tako prispevala k politični stabilnosti, ki da jo nacija nujno potrebuje za premagovanje krize, ne pa ji težila in jo skušala vreči s prestola. "Z zaskrbljenostjo spremljam povečevanje te politične negotovosti. – je poudaril predsednik Republike, a da bi se opogumil in pripisal vsaj še premierju, oz. vladi soodgovornost zanjo, nisem prebral niti besede. Teden nazaj sem slišal prvega koalicijskega partnerja Mateja Tonina, predsednika NSi in obrambnega ministra, da je bil zaprosil Janšo, da bi za en mesec nehal tvitat, in tako nekako razorožil nagajivce. Iz Pahorjevih ust niti to. Pa ja, da vidi, saj ni slep in ima enako politično kilometrino kot prvak SDS, da opozicija (njegova bivša SD ter LMŠ, Levica in SAB) ne ugovarja skorajda z ničemer, četudi bi lahko glede na katastrofalne epidemične kazalce, vladnim ukrepom za zajezitev širjena okužb s Covidom-19 in za pomoč delno blokiranemu gospodarstvu ter najbolj ranljivim skupinam populacije, temveč ravnanjem tako vlade kot zlasti premiera, ki nimajo nič z zdravstveno ter gospodarstvo in socialno krizo in ki vsakemu malce bolj ozaveščenemu državljanu povedo, da je v SDSovski politični agendi, ob izkoriščanju izrednosti razmer,  ponastavitev države, oziroma prehod na drugo republiko. V državno tvorbo v kateri ne bo prostora za migrante in azilante, udeležence in častilce NOB, mirovnike, naravovarstvenike in druge nevladnike, svobodomislece, protestnike, kritično javnost, dvomljivce v »primernost, pravičnost, državotvornost in dobroto« Janeza Janše. Spisek tovrstnih početji je vse daljši. Od blatenja pravosodja in vodilnih medijev doma in na tujem, ker da so pristranski in v korist »tranzicijske levice«, oziroma ostaline nekdanjega »totalitarnega režima«, do zatiranja protestov s politiko vlade nezadovoljnih državljank in državljanov, tudi pod pretvezo prizadevanj za zajezitev pandemije, od zagovarjanja članic Evropske Unije,(Madžarske in Poljske) ki nasprotujeta pogojevanju dodeljevanja sredstev za post-pandemično okrevanje Evrope s spoštovanjem vladavine prava, oz. odmikanja od jedra EUja, in totalne predanosti za preživetje planeta najbolj nevarni ameriški administraciji doslej, nazadnje še opustitev zavez do Bližnjega Vzhoda, ki so jih zapisali v Organizaciji združenih narodov, oz. prestop na stran prve kršiteljice omenjenih resoluciji, Izraela, in izbris iz zunanjepolitične agende palestinskega vprašanja, vse to priča o želji po prelomu s prvo Republiko, ono, ki smo ustanavljali pred 30 leti. Ni dejanja g. Janše in njegovih podanikov, ki bi si zaslužilo pohvalo. Niti ne več ukrepanje, kot sem že dejal, proti koronavirusu in v pomoč zaradi lockdowna najbolj prizadetim slojem populacije in gospodarskim panogam, če smo vlado že hvalili ob zajezitvi prvega vala spomladi. Statistika je žal neizprosna in boleča.

Skratka, dragi predsednik Republike, vse našteto in še več, nenazadnje sramotenje države z čestitkami poraženemu Trumpu in ne zmagovalcu Bidnu (edini voditelj zahodnega sveta, ki si je tak kiks privoščil in ga še ni popravil) ter norčevanje z opozicijo po ponedeljkovem srečanju pri tebi, češ da bi skorajda šla z javnim razpisom za alternativnega mandatarja, povedo, da nimaš pravice pozivat opozicijo k sodelovanju s sedanjo vlado, če slednjo in še posebej njenega predsednika, javno ne okregaš in ga pozoveš k prenehanju z izjavami in dejanji, ki s trenutno zdravstveno krizo nimajo kaj početi in ki so dejanski generator politične negotovosti.

Toda vsem skupaj lepe praznike, četudi z maskami na obrazih in brez poljubov in objemanj.

 

 

Kdaj konec norosti?

 

Janez Janša vsakič dlje od plafona

 

»Ko že mislimo, da je Janez Janša dosegel svoj plafon, gre vedno še korak dlje. In nihče ga pri tem ne ustavi, vsi koalicijski partnerji ga nemo opazujejo in naslednjič bo šel še dlje." – je dejala Jerca Korče, ob ukinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije.

Namestnico vodje poslanske skupine Liste Marjana Šarca citiram, ker je zadela v nulo to kar se dogaja v obstoječi vladni koaliciji ob vseh izjavah, tvitih, zapisih, početji slovenskega premiera. Spisek njegovih nakazovanj ponastavitve države in prehoda na drugo republiko, kjer ne bo prostora za migrante in azilante, udeležence in častilce NOB, mirovnike, naravovarstvenike in druge nevladnike, svobodomislece, protestnike, kritično javnost, dvomljivce v »primernost, poštenost, pravičnost, državotvornost in dobroto« SDS in njega samega,  je vse daljši. Od blatenja pravosodja in vodilnih medijev doma in na tujem, ker da so pristranski in v korist »tranzicijske levice«, oziroma ostaline nekdanjega »totalitarnega režima«, do zatiranja protestov s politiko vlade nezadovoljnih državljank in državljanov, tudi pod pretvezo prizadevanj za zajezitev pandemije s Covidom-19, od zagovarjanja članic Evropske Unije,(Madžarske in Poljske) ki nasprotujeta pogojevanju dodeljevanja sredstev za post-pandemično okrevanje Evrope s spoštovanjem vladavine prava, oz. odmikanja od jedra EUja, in totalne predanosti za preživetje planeta najbolj nevarni ameriški administraciji doslej, nazadnje še opustitev zavez do Bližnjega Vzhoda, ki so jih zapisali v Organizaciji združenih narodov, oz. prestop na stran prve kršiteljice omenjenih resoluciji, Izraela, in izbris z zunanjepolitične agende palestinskega vprašanja, vse to priča o želji po prelomu s prvo Republiko, ono, ki smo ustanavljali pred 30 leti. Ni dejanja g. Janše in njegovih podanikov, ki bi si zaslužilo pohvalo. Niti ne več ukrepanje proti koronavirusu in v pomoč zaradi lockdowna najbolj prizadetim slojem populacije in gospodarskim panogam, če smo vlado že hvalili ob zajezitvi prvega vala spomladi. Statistika je neizprosna in boleča: na dan od 38 do 66 mrtvih zaradi Covida-19, bolnišnice in oddelki za intenzivo na robu kolapsa, prvi epidemiolog protestno  odhaja iz svetovalne skupine, ministra za zdravje in za gospodarstvo se javno prerekata o tem ali še bolj zapreti ali odpreti državo, mimogrede Ustavno sodišče sporoča da so nekateri zajezitveni ukrepi neustavni, in predsednik vlade?... Ja, išče v Izraelu kibernetsko varnost, njegov prvi delfinček, zunanji minister Logar pa se v Washington zahvaljuje ameriškemu kolegu Pompeu za priložnost dana naši vladi,  da bi njemu in njegovemu šefu lahko služila, čemur pravi »vzpostavitev stratežkega dialoga«. Totalno zapravljen obisk in davkoplačevalski denar, ker bo čez mesec dni nastopila mandat nova, demokratska, Bidnova administracija in bosta Trump in Pompeo le še moreč spomin. Ko bi le tako odšel nekdo pri nas in bi se lahko tudi mi oddahnili?!

Pa še »dulcis…«, ali bolje rečeno »amarus in fundo«, če se navežem na izjavo Korčetove, da vsakič gospod Janša, medtem ko ga koalicijski partnerji molče opazujejo, gre še dlje. No, neposredno njemu ga je težko pripisati, ker je avtor nekdo drug, a je za napisano in objavljeno,  odgovornost tudi njegova, vsaj v 30%, kolikor znaša lastniški delež SDSa v založniškem podjetju Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. In bo odgovornost postala 100% v trenutku, ko se od zapisa ne bo distanciral in ga obsodil. Gre za kolumno z naslovom »Presežki 5« v katero avtor, Aleksander Škorc zagovarja klasični in verski rasizem, kot še nihče doslej v samostojni Sloveniji. Tako Škorc kot odgovorni urednik revije Jože Biščak sta že kazensko ovadena zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti (297. člen Kazenskega zakonika), in upati je, da se v postopek ne bo znova vmešal notranji minister Hojs, a bolj pomembno je kaj bo o tej kolumni rekel premier, če sploh, in ali bodo tudi tokrat koalicijski partnerji le nemo opazovali ali kvečjemu malce zamahnili z roko, češ saj smo g. Janše že navajeni, a kljub temu koalicija in vlada delata super!

 

 

Logar gre k Trumpu ko ta odhaja

 

Neumnostim naše diplomacije ni videti konca

 

Zunanji minister Anže Logar je na četrtkovi skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo in zadeve Evropske Unije za prihodnji teden napovedal obisk ZDA in povratno srečanje s kolegom Mikom Pompeom. Cilj – zatrjuje minister – prikazati še enkrat velikopoteznost in uspešnost zunanje politike vlade Janeza Janše in doprinesti utrjevanju bilateralnih odnosov, ki so že itak »dobri kot nikoli doslej«. O dobroti teh odnosov sem že povedal svoje kak prispevek nazaj. Dovolil sem jih označiti za nič več kot totalno in sramotno servilne do Trumpove administracije, kateri smo podarili vse, tudi naše dostojanstvo, prejeli pa nič, niti Melanijin obisk rojstne Sevnice. Pa o tem znova v nadaljevanju, potem ko se bom obregnil ob nesmiselnosti in skrajni netaktnosti Logarjevega obiska. Najprej se vprašajmo, a še kdo od kolegov ali kolegic našega šefa diplomacije iz članic EU ali druge spodobne države  hodi ta čas v Washington na pogovore s predstavniki na nedavnih predsedniških volitvah povožene administracije? Če kje po svetu ne gori, če ni res nujno in neizogibno, nihče. Čakajo na ustoličenje Joea Bidna in na opolnomočenje njegovega izbranca za državnega sekretarja Anthonyja Blinkena. Pompeo je, bil nam všeč ali ne, pase'! Edini loleki smo mi, kar znova kaže na to, da o tem kako se vodi zunanjo politiko Janša in Logar nimata pojma. Problem je – in se tu vračam k servilnosti, ki jo ob vsaki priliki izkazujemo odhajajočemu ameriškemu predsedniku – da nam vlada s Logarjevim obiskom v Washington in onim, ki ga je premier napovedal v Izrael, k Netanjahu, kopiči dediščino nespodobnih zunanje političnih potez, ki jo bo naslednja težko odvrgla, vsaj na kratek rok. In tokrat je na udaru od osamosvojitve dalje oblikovana in filigransko vodena zunanja politika do Bližnjega Vzhoda, do vprašanja statusa in prihodnosti Palestine, do predmetnih resoluciji Združenih Narodov. Vselej smo bili del svetovne skupnosti, ki je obsojala politiko Izraela do zasedenih ozemelj, zlasti širjenje območji nezakonitih naselbin in onemogočanje dialoga s Palestinci. Bili smo tudi tik pred tem, da bi Palestinsko državo priznali, tako kot smo bili judovsko, a je že prejšnja vlada, Šarčeva, trenutek zamudila. Da bi to storila Janševa seveda ni pričakovati. Še huje, potem ko smo nedavno bili proti resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije v prid humanitarni in zdravstveni pomoči palestinskemu življu na zasedenih ozemljih, smo si sedaj še nakopali jezo Hezbolaha, ki smo ga, za razliko od EU, v celoti razglasili za teroristično organizacijo, enako kot so to storile ZDA. Evropska unija je bila 2013 pripisala terorizem le oboroženemu krilu tega šiitskega gibanja v Libanonu. No, mi znova po svoje. In odločitev ni tako nedolžna. Izpostavlja nevarnostim po povračilnih udarcih naše vojake na »mirovnih« misijah tako v Libanonu, kot v Siriji in Afganistanu.

Le še eno potezo imamo na voljo, da povsem zavozimo našo dosedanjo držo in prepoznavnost na Bližnjem Vzhodu in odidemo iz jedra EU in OZN, to je, da sledimo Trumpu v izdihljajih njegovega mandata, tako kot je k temu podlegla Srbija, in naše veleposlaništvo iz Tel Aviva preselimo tudi mi v Jeruzalem. Naj nas to, če se bo res zgodilo, ne preseneti. Dvomim, da gre gospod Janša k Netanjahu le zato, da se pogovorita o nakupih izraelskega orožja.

 

 

Še en napačen korak slovenske zunanje politike

 

Tudi naše veleposlaništvo kmalu v Jeruzalem?

Vemo kaj to pomeni?! Prvi je to storil Donald Trump maja 2018 in tako »sveto mesto« priznal za prestolnico Izraela, v posmeh vsem resolucijam OZN o Palestini ter svarilom mednarodne skupnosti, da bo taka poteza spodkopala desetletja političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem Vzhodu. Pravico do Jeruzalema si lastijo namreč tudi Palestinci. In ko se je sedež ameriškega veleposlaništva v »Davidovem mestu«, kot mu tudi pravijo, odpiralo, je izraelska vojska na meji z Gazo zatrla revolt tamkajšnjih Palestincev z bilanco 52 pobitih protestnikov.

Letos septembra je Trump k enakemu ravnanju pritegnil še Srbijo in Kosovo s podpisom v Beli Hiši sporazuma o njunih gospodarskih odnosih. Zavezali sta se, strani, k razglasitvi Hezbolaha, šiitskega političnega in paravojaškega gibanja na jugu Libanona, za teroristično organizacijo, Izrael je priznal Kosovo in tudi Srbija bo prihodnje leto preselila svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Komentar vodilnih Palestinske osvobodilne organizacije: »Palestina je postala žrtev Trumpovih volilnih ambiciji«.

Da ne bi preveč zamujali s temi rečmi, oz. Donaldu Trumpu pokazali vso našo zaljubljenost vanj, ko ključe Bele Hiše še ni predal Joeu Bidnu, smo tudi mi, s sklepom vlade Janeza Janše, minule dni razglasili Hezbolah za teroristično organizacijo. V celoti. Ne, kot je to storila Evropska Unija 2013, ko je tako razglasitev pripisala le oboroženemu krilu tega gibanja.

Pred kakim tednom, smo na Svetovni zdravstveni organizaciji glasovali proti humanitarni pomoči Palestincem na zasedenjih ozemljih, sedaj novo prepoznavno dejanje proti Hezbolahu, jutri morda še priznanje Izraelu ekskluzivne pravice do Jeruzalema?! O priznanju Palestine da niti ne pišem več, a odgovornost da do njega ni še prišlo nosijo v enaki meri tudi ostale dosedanje vlade, še posebej prejšnja, Šarčeva, ko je imela na mizi vse izpolnjene pogoje da bi to storila.

Totalno torej sprevržen kurz slovenske zunanje politike, ki ga bo težko sanirat. Vsaj na kratek rok. Podobno kot se dogaja »čez lužo«, kjer Bidnovo administracijo, ko se bo ustoličila, čaka vsaj enkrat več dela pri vračanju ZDA v svetovno skupnost, kot bi bilo ob vsaj delni kontinuiteti s predhodniki s strani Donalda Trumpa.   Očitno je, da je njegov, hvala Bogu, iztekajoči se mandat pustil močan pečat na politiko in početja Janeza Janše, s tviti vred. A posledice bomo nosili vsi mi. Prvi morda naši vojaki na tujem. Je, ob razglasitvi celotnega Hezbolaha za teroristično organizacijo, vlada pretehtala tveganja morebitnih reperkusiji Hezbolahovih milic na pripadnike in pripadnice SV, ki jih imamo na mirovnih misijah v Libanonu, Siriji in ne nazadnje v Afganistanu. A se res ni dalo zveslati tale mandat, na področju zunanje politike, gospod premier, na bolj miren in dostojanstven način, na Bližnjem Vzhodu vsaj tako, da si ne bi po nepotrebnem nakopali novih sovražnikov – ne gre pozabiti da Hezbolah uživa močno podporo Irana! -  in da bi ostali nekoliko bolj tankočutni do Palestincev? Vprašanje je seveda retorično.