Pahor, povej kaj levega!

SLOVENIJA NI NEUTRALNA DRŽAVA, KOT JE AVSTRIJA?

Spoštovani predsednik Republike, dragi Borut,

Ko sem te kritiziral, ker se nisi oglašal sem to počel ker sem pogrešal glas socialdemokratskega ali vsaj načelnega voditelja, zdaj ko to počneš pa je manjko isti. Socialdemokrata in načelnosti od nikoder. Odkar si znova spregovoril vse kar si povedal, je bila kopija pogledov SDS in NSi.  A pomniš Nannija Morettija, italijanskega režiserja in igralca, ko je pred leti pozval predsednika Levih Demokratov Massima D'Alemo: »Dai Massimo, di qualcosa di sinistra! (Dej Massimo, povej nekaj levega!)«.

Najbolj aktualna sta tvoja poziva, da naj ne priznamo Palestine in da se pridružimo skupini držav, ki so uvedle in še uvajajo ukrepe zoper Rusijo zaradi zadeve Skripal, enako kot Janša in Horvat iz NSi. Tokrat kar s tezo, ki nekako absolvira Avstrijo, ker tega ni storila, nas pa sili v tako početje. »Slovenija ni nevtralna država, kot je Avstrija«. Ho hooo… A ni, tako kot mi, tudi Avstrija članica Evropske Unije? Res da ni v Zvezi NATO, toda dogovor o solidariziranju z Veliko Britanijo in zaostrovanju odnosov z Rusijo je bil sprejet na Evropskem Svetu, ki nima zveze s Severno-atlantsko alianso.

Greš še dlje in praviš: »Ko naši zavezniki zaradi nekega pomembnega dogodka menijo, da bi bilo prav izkazat solidarnost z državo, v kateri se je nekaj glede varnostnega položaja zgodilo, potem mislim, da je prav, da Slovenija pove, kdo je, kje je in s kom je«. Ma bravo! A to velja v vsakem primeru, tudi če so v zmoti? Kot se je, recimo, zgodilo z mnogimi našimi zavezniki in z nami samimi v primeru opravičevanja in celo podpiranja ameriškega napada na Iraq na osnovi lažnih dokazov o posesti s strani Saddamovega režima, orožja za množično uničevanje in brez mandata OZN? In kaj, ko bi dejansko neodvisna in verodostojna preiskava povedala, da ni neizpodbitnih dokazov o vpletenosti Rusije v ta napad? Ali celo nekdo iz MI5 priznal, da je šlo vse skupaj za konstrukt dogovorjen z Američani, da bi še bolj oddaljili Rusijo od Evrope in jo prikazali kot prvo svetovno zlo? …Ker da v Beli Hiši sedi pravičnež, humanitarec, pacifist, ki hoče planetu vse dobro?!

Da, hočeš nočeš, smo še vedno na terenu ugibanj in zaupanju ali Londonu, ali Moskvi. Vselej si izkazoval prijateljski, odkrit obraz Putinu. Ga ne bi kaj poklical, in ga vprašal, pa da bi slišal še njega, ne le Meyevo in Tuska.

No, in vlada je podlegla vsem tem pritiskom, tudi tvojim, in se postavila na stran Velike Britanije, povsem nedosledno z izjavami, ki jih daje zunanji minister, da preiskava še ni končana, da o vpletenosti Rusije v to dejanje ni neizpodbitnih dokazov, da je vse to bizarno. Ni sicer izgnala nikogar a je z odpoklicem na konzultacije svojega veleposlanika v Moskvi sporočila isto kot vlade izganjalke: da čeprav ni dokazov, Meyevi gre zaupati, Putinu ne! Velika in butasta napaka, Cerar in Erjavec!

Včeraj, meni nič, tebi nič, v zasedeni Gazi, na protestni manifestaciji Palestincev proti nadaljevanju izraelske okupacije in gradnji novih naselji, so Netanjahovi vojaki ubili, preprosto, s strelnim orožjem, 15 protestnikov in jih ranili več kot tisoč. Tako, po hitrem postopku, medtem ko EU in NATO zmerjata Rusijo,  izganjata njene diplomate, jo potiskata v novo hladno vojno in postavljata na kocko svetovna mir in stabilnost, vse to zaradi domnevnega poskusa umora z strupenim gelom ali prahom dvojnega bivšega ruskega vohuna in njegove hčere. Kaj porečete na to, gospodje Pahor, Cerar in Erjavec?

Aurelio Juri, bivši slovenski in evropski poslanec

Koper, 31.3.2018

Slovenija previdna z ukrepi proti Rusiji

KAJ ČE SE UGOTOVI, DA JE RUSIJA NEDOLŽNA?

Pridružujem se pismu ge. Mire Kofler izpod naslova »Britanski “projekt Rusija” nas pelje v vojno, 2«., oziroma zapisanemu v kolumni Tomaža Mastnaka, s tem da dodajam čestitke dr. Cerarju in Karlu Erjavcu, ker se nista pridružila tako kot je Združeno Kraljestvo pričakovalo, kolektivni histeriji, ki jo je zagnalo v zvezi z napadom z živčnim strupom na ruskega dvojnega agenta Sergeja Skripala in njegovo hčer Julijo v britanskem Salisburyju, proti Rusiji, ker naj bi po prepričanju Londona stala za tem atentatom. Moskva zanika vsakršno vpletenost v ta dogodek. Preiskava neodvisnih mednarodnih strokovnjakov še traja.

Kljub temu, je zadnji vrh Evropske unije solidariziral z Veliko Britanijo in pristalo na njeno oceno, da je za zastrupitev »zelo verjetno« odgovoren Kremelj. Danes se je na osnovi tega stališča 14 članic Evropske unije odločilo za izgon določenega števila ruskih diplomatov, kar me spominja - kot pravilno ugotavlja ga. Kofler - na znova vlogo Velike Britanije, pod vodstvom takratnega premiera Tonyja Blaira, ko je pritrjevala zanesljivosti ameriških dokazov o posesti s strani iraškega režima Sadama Huseina, orožja za množično uničevanje in ščuvala še druge evropske države k sodelovanju z ZDA pri napadu na Irak. Kasneje se je izkazalo, da so bili »trdni in nedvoumni dokazi« o obstoju tega orožja ena sam konstrukt, ena sama laž, da bi  Georg Bush mlajši imel izgovor za napad. In takrat se je bila naša država pridružila temu laganju, zavestno, (Vilnjuška izjava!) da ji ZDA ne bi ovirale vstopa v NATO.

Tokrat nekoliko več principielnosti pri naših: »Dobro bi bilo - je dejal Cerar na robu nedeljskega Evropskega sveta v Bruslju - počakati na preiskavo neodvisnih mednarodnih instituciji preden bomo lahko dokončno prepoznali krivca«.

In kaj če se izkaže, da je nekdo drug kriv za ta napad? Se bodo izganjalci ruskih diplomatov opravičili, bo to storila Tereza Mey?

Sicer, uporaba vsakršnega kemičnega, biološkega in drugega orožja za množično uničevanje je vredna brezpogojne obsodbe, kjerkoli se ona zgodi, in pohvalno je da se tej obsodbi pridružijo tudi ZDA, toda si še kaj zasluži vsaj približno enako odločno obsodbo svetovne skupnosti? Menim da ja, a je ni slišati. Odstop Trumpove Amerike iz Pariškega podnebnega sporazuma in od jedrskega dogovora Šesterice z Iranom, njeno spodkopavanje mirovnega procesa na Bližnjem Vzhodu s priznanjem Jeruzalema za prestolnico Izraela in samo Izraela, izzivanje nove vojne na Korejskem polotoku, in trgovinske vojne s polovico sveta, ki po nekaterih ocenah, utegne privesti do novega globalnega gospodarskega kolapsa, veliko bolj ogrožajo prihodnost človeštva kot zastrupitev Skripala in njegove hči. A nikomur niti na misel ne pride, da bi kakega ameriškega diplomata izgnal. Trumpu je pač dovoljeno vse!

Bodo SD priznali Palestino?

IN PRIZNANJE PALESTINE?

Bili smo tik pred tem, da bi po Švedski tudi Slovenija po dolgih letih omahovanja končno priznala Palestino, v koaliciji pri tem vsi enotni, zraven v podporo temu priznanju še Levica in Alenka Bratušek.

A po odstopu premiera Cerarja je vlada ostala le s tekočimi posli, kjer zagotovo priznanje neke druge države ne sodi, a to lahko opravi nekdo drug, nekdo, ki je nad njo in ki še diha s polnimi pljuči do ustoličenja naslednika - Državni zbor. Da ne bi ves trud, ki je bil vložen v zadnjih mesecih v prid temu priznanju izpuhtel v nič, in z željo da parlament zaključi svoj mandat z nečim pomembnim, je Levica minule dni zbrala potrebne podpise za sklic izredne seje na kateri bi izglasovali to priznanje.

Pred tem se bo moral o tem opredeliti še parlamentarni Odbor za zunanjo politiko.

Bravo Levica! In bravo vsi, ki so prispevali svoje podpise. Berem: poslanke in poslanci Levice in DESUsa, nekateri nepovezani in dobro število tudi iz največje vladne stranke SMC, med katerimi predsednik DZ, Milan Brglez in vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer. Kje pa koalicijski Socialni Demokrati? Kje Matjaž Nemec, podpredsednik DZ, Matjaž Han, vodja poslanske skupine in ostali? Iz Levice mi povedo, da pač niso hoteli stopiti zraven. Halo?! Bil sem prebral, da so še nekaj tednov nazaj to priznanje močno podpirali, ker da »bo povečalo varnost in stabilnost v Palestini in Izraelu«. Ali je bilo mogoče da so se premislili, morda ker vlada ni speljala vse korake do konca? A ni bila še pred umikom iz polnih pooblastil prepustila odločanje parlamentu?

Kakorkoli že, zame, kot dolgoletni, sicer bivši član te stranke, a še vedno njen volivec, vsaj do zadnjih volitev, je bila ta odsotnost, ta zavrnitev sodelovanja pri sklicu seje in morda, a upam da se motim, tudi pri glasovih za priznanje, zelo grenko presenečenje, ali, da bom povsem iskren, kar hudo razočaranje, dragi tovariši. Toliko bolj, ko vidim med podpisnike Brgleza in Lipicerjevo, najbolj pomembna SMCjevca v parlamentu.

Torej težko sem si razlagal tako odločitev, a nato se spomnil stališča predsednika Republike, Boruta Pahorja, da s priznanjem Palestine ne kaže hiteti, da zanj niso zrele okoliščine, ker da je prišlo do poslabšanja zaupanja in da bi bilo bolje počakati na enotno priznanje Evropske unije. Enako trdijo v Janševi SDS in Toninovi Novi Sloveniji. In ja, kako naj SD proti svojemu bivšemu strankinemu predsedniku in svojemu vnovičnemu izbrancu za vodenje države?! A temu se reče lahko tudi »ujetništvo« lastne preteklosti.

Lepo vaju prosim, Matjaža, in zaprošam tudi predsednika stranke, Dejana, dvignite glavo in sporočite javnosti, da bo vaša poslanska skupina, četudi s kakim pomislekom do sklica izredne seje, enotno podprla priznanje Palestine, da so strahovi in dvomi povsem odveč. Hvala.