Še o 2 tiru. Odziv na odziv

Ali smo čisto nori? – odgovor

https://www.dnevnik.si/1042755491/mnenja/odprta-stran/ali-smo-cisto-nori

Igorju Kaduncu iz Ljubljane se zahvaljujem za odziv na moj zapis o pristnosti civilnega nadzora nad realizacijo 2. Tira od Kopra do Divače in to kljub temu, da me umešča med ortodoksne zagovornike tega projekta, ki jih ne zanima ali je ekonomsko upravičen ali ne, ampak samo da se ga končno izpelje, ker da je že neke vrte dogma. No, naj gospodu povem, da je očitno spregledal nekaj mojih prejšnjih razmišljanj o tem in zlasti podporo, ki sem jo dajal in jo še, izgradnji železniške povezave med Koprom in Trstom, ne da bi zaradi nje nujno žrtvovali 2. Tir. Trdim namreč da potrebujemo obe progi, ker bi tudi Italijani ob morebitnem izrednem dogodku na njihovi Pontebbani bili primorani zaprositi za naše zmogljivosti. Sicer povezava s Trstom, ki bi stala po nekaterih izračunih »le« od 60 do 90 milijonov evrov in bi zagotovo dobila evropska sredstva, ne le zaradi veliko krajšega časa realizacije in zagotovitve dodatnih kapacitet Luki Koper v obdobju, ki ga bomo potrebovali za izgradnjo 2. Tira, ampak tudi za potniški promet med slovensko Obalo in prestolnico zamejstva. Je nepojmljivo, da med Koprom in Trstom, z dnevno delovno in siceršnjo migracijo med mestoma, v letu 2016 še ni tirne povezave! Za to se je svoj čas zavzemal ne le nekdanji tržaški župan Riccardo Illy , ampak tudi sedanji koprski Boris Popovič, ki ga sicer pretirano ne cenim, a sem ga pri takem prizadevanju podpiral, pa mi je žal, da se je sčasoma nekoliko spozabil nanj in ne nadaljeval tozadevnega dialoga z Illyjevimi nasledniki.

A priznati si moramo, več ali manj vsi, da se boriti proti dogmam je izredno težko in ko že vsi skandirajo en isti slogan:  »2. Tir, 2. Tir in samo 2. Tir!!!« celo za ceno glave ministra Gašperšiča, ko je vanj podvomil ne da bi to storil prepričljivo in z nakazanimi alternativami, pristanemo še mi v ta zbor ali umolknemo, tako kot koprski župan. Boste pa, upam, tudi vi priznali, spoštovani g. Kadunc, da so šla vsa razmišljanja, izračunavanja, dogovarjanja, zaobljube in procedure okoli 2. Tira že tako daleč, da že zavoljo verodostojnosti avtorjev, poti nazaj ni več. Le paziti bo treba, da se ne ponovi TEŠ 6, oziroma da vse kar bo napisano in podpisano bo, kot prvo pilo vode, kot drugo izpeljano transparentno, z dogovorjeno dinamiko in brez kakršnekoli dodatne vejice in pike!

W civilni nadzor nad 2.tirom

NAD 2 TIROM NADZOR CIVILNE INICIATIVE

Super! Cenim vsakogar, ki si vzame čas ali ga celo žrtvuje, da bi s svojim znanjem in vplivom, s svojimi sposobnostmi in močmi pomagal družbi da raste in se izboljša, ne da bi od tega pričakoval kakršnekoli osebne koristi.

Slišal sem v petkovih Odmevih g. Stanka Štrajna, že člana prve uprave Družbe za avtoceste, zagotovo torej poznavalca prometne politike pri nas in širše, kako je kot predstavnik novoustanovljenega Sveta za civilni nadzor nad realizacijo desetletja klicanega 2. Železniškega tira med Koprom in Divačo, javnost seznanil z ocenami te civilne iniciative o domnevni prenapihnjenosti s strani Ministrstva za infrastrukturo izračunane vrednosti projekta. Spomnimo, da po mnenju ministra Gašperšiča in sodelavcev bi investicija presegala milijardo evrov. Veliko preveč – pravijo Štrajn & company, ki ugovarjajo zlasti vrednotenju tunelov, ki bi naj bili najmanj še enkrat dražji od tunelov, ki so bili izkopani na enakem terenu in na podobni trasi za potrebe avtoceste. Kako je lahko tunel za železnico, veliko manjšega volumna od avtocestnega, dražji?

Sam se na te reči ne spoznam najbolje, a vem da so bili izkopi za prehod tirov vselej enostavnejši in cenejši, ker veliko manjši, ne glede na predvidene hitrosti vlakovnih kompoziciji, tako da me opozorila civilnih nadzornikov prepričajo, toda bega me to, da med kritiki vladnega pristopa k projektu 2. Tira najdem »civilne strokovnjake«, ki so imeli svoj čas že roke nad tem in celo moč, da bi ga pognali z mrtve točke, če že ne kar realizirali vsaj v začetni fazi.

Ekonomist dr. Jože P.Damijan je bil minister za razvoj v prvi Janševi vladi, tam 2006 leta, znan predvsem po hitrem odstopu… Le tri mesece je bil zdržal. A z njegove strani nisem takrat slišal niti ene same spodbudne ali pametne o 2. Tiru, kako se ga lotit, s kakšno organizacijo, s kakšno dinamiko in načinom financiranja. Pa o tej povezavi se je govorilo in pisalo že dobrih 15 let.

Še bolj pa mi dvome v iskrenost prizadevanj in v utemeljenost podanih kritik vzbuja moj bivši strankarski kolega, sicer priznani strokovnjak za pomorsko pravo ter osnovni avtor Pomorskega zakonika, dr. Marko Pavliha, ki je bil z Antonom Ropom na čelu vlade, 2004 leta, celo minister pristojen za promet, torej prvi poklican da bi splavil projekt 2. Tira. Res da je bil v funkciji ministra le 8 mesecev, a dovolj časa, da bi v njegovem resorju postoril vse to, kar se sedaj očita da ni postorjeno ali je postorjeno slabo Cerarjevi vladi.

No, v tej civilni iniciativi najdemo še bivšega ministra za gospodarstvo v Demosovi vladi, dr. Jožeta Mencingerja, in pa Emila Milana Pintarja, ki je bil le premier v senčni vladi ZLSDja, dolga, dolga leta nazaj, ko so bile v vladnih agendah povsem druge prioritete, tako da ne gre njima obešat kaj velike odgovornosti zaradi nerealiziranega v zvezi s predmetnim projektom.

A ne glede na vse povedano, naj sedanji pristojni minister resno prisluhne opozorilom teh gospodov, zlasti ker niso edina in se delno prikrivajo s tistimi s strani odgovornih v Luki Koper in Slovenskih železnicah.

Ne vem ali dr. Pavlihi verjeti, ko pravi, da je Podjetje 2TDK, ki ga je vlada ustanovila, deklarirano z namenom, da bi pognal in vodil projekt 2. Tira, v resnici le »zavesa, za katero bi, skrito pred javnostjo, prodali Luko Koper in Tovorni promet Slovenskih Železnic tujemu kapitalu, oziroma da gre za sumljive posle, kateri namen je zlasti astronomski zaslužek posameznikov«… - obtožba je kar huda in terja takojšen odziv vlade – in ne vem ali verjeti Štrajnu in Mencingerju, da je tir možno zgraditi brez javno-zasebnega partnerstva in tujih vložkov, oziroma le z lastnimi, domačimi viri iz proračuna, evropskih sredstev in posojili, ne da bi prizadejali vzdržnost javne blagajne,  soglašam pa vsekakor s pozivom Emila Milana Pintarja, da se naj stori vse, da se z 2. Tirom ne ponovi situacija v zvezi z gradnjo TEŠa 6!

Ministru Gašperšiču treba vsekakor priznati, da kljub štartnemu javno izpričanemu dvomu o smiselnosti 2. Tira in vrste nerodnih izjav v zvezi z njim, je vendarle prvi minister, ki je resneje zagrizel v to kislo jabolko in postoril nekaj korakov s katerih ni več poti nazaj.

2 Tiru srečno!

Trump? Che Dio ce la mandi buona!

PO  11.SEPTEMBRU, 9.NOVEMBER!

Da, ne sodim med državljane Republike Slovenije, ki se navdušujejo nad predsedniško zmago Donalda Trumpa, ker da si upa povedati vse, četudi onstran mej dobrega okusa, ker da je človek za nove čase in ker ima povrh  še Slovenko za ženo.  Na Kongresnem trgu, če bo, ko bo prišel na obisk v Ljubljano, naj bi ga pričakalo več kot 3 tisoč oboževalcev – berem v Slovenskih Novicah. Napovedujem še veliko več, ker mnoge bo zanimal tudi kot cirkuški fenomen. Priznati mu je treba, da ima karizmo, da zna nagovoriti množice zlasti nezadovoljneže z obstoječimi političnimi elitami in sanjače v boljšo prihodnost zgrajeno z obljubami o vse mogočem in še uspešne parodije na njegov račun si ne moreš izmisliti, ker je sam sebi najboljša parodija.  

Že videno, mar ne? Nepopisne množice, ki so v Berlinu poslušale in s stegnjeno roko salutirale Adolfa, ali v Rimu Benita. Obljubljala sta jim vse kar so si želele in nikoli dosegle. Pa vemo kako se je končalo!

Ko bi bil v New Yorku ali kje drugje v ZDA kot ameriški državljan bi korakal z demonstranti, ki skandirajo: Trump ni moj predsednik! Ker pa sem doma v Sloveniji lahko povem le, da se tega kar se je zgodilo z njegovo izvolitvijo resno bojim. Da se razumemo, ne zase…. - bližam se 70tim – za prihodnost svojih vnukov.

Česar me je bilo doslej strah so bile le podnebne spremembe, ki se nam bodo, navkljub vsem mednarodnim dogovorom o zmanjševanju toplogrednih plinov, od Kyota do Pariškega sporazuma, prej ko slej maščevale. Toda gre za strah na zelo dolgi rok, ker bodo neznosne in vse težje obvladljive posledice prizadejale kakovost bivanja šele pravnukov ali njihovih otrok.

Odslej, zlasti ker se bodo učinki zgodili veliko prej, v naslednjih 4 letih predsedniškega mandata, se bojim še bolj nove smeri ameriške politike. Pa ni Trump kot tak zame največji problem, veliko hujši je ta, da ima za seboj volilno telo, ki nima več spodobnosti, občutka o tem kar je prav in kar ni, spoštovanja sočloveka in vrednot ter načel kultiviranega, vzajemno spoštljivega sobivanja v prostoru in času, ki se je, v trenutku oddaje glasu, povsem spozabilo na pomen morale in etike. In to je narod, ki bo vladal svetu do 2020 ali celo dlje, če bo le ta obstal?!

Ne nameravam se spuščati v globljo analizo pričakovanih ali samo potencialnih scenarijev izvolitve Donalda Trumpa v Belo Hišo in zmage »njegovih« republikancev v obeh domovih ameriškega parlamenta.

Slednji mu kot stranka niso kaj prida pomagali pri zmagi, ki si jo je dobesedno prigaral sam s svojo Melanio in s svojim štabom, a ob dejstvu, da je vendarle postal predsednik, njih navkljub, se mu bodo sedaj disciplinirano postavili ob bok. Z njihovo podporo bo Trump postal skorajda vsemogočen.

No, kot sem dejal, v globljo analizo ne bom šel, tudi ker nimam dovolj znanja zanjo, a kot bivši politik, ki je tesneje spremljal mednarodno politiko, bom ugotovil samo to: da je Trump v volilni kampanji obljubljal korenite spremembe ameriške zunanje politike in odstop od mnogih sporazumov, ki jih je dosegla Obamova administracija. Mnogi od teh pomenijo mir, kolikor se ga še da menedžirati, ter sodelovanje v svetu, ne nazadnje, s Pariškim dogovorom, pri upočasnitvi razvojne dinamike k podnebni apokalipsi.

Če bo Melanin soprog od teh odstopil, se dovolj dobro zavedamo kaj bo to pomenilo?Kaj tudi sicer, če bo posiljeval svet z nacionalnimi in drugimi parcialnimi interesi le ZDA?!

In to so bile njegove obljube, poleg mnogih drugih, seveda. Bivši kolega poslanec iz vrst SDSa, Jožef Jerovšek, je zapisal v odzivu na moj twitt da nekako paničarim, po nepotrebnem, ker da se nobena juha ne poje tako vroča kot se skuha. Morda ima prav, a obljube volivkam in volivcem so bile dane in je bil predvsem zaradi njih obljubodajalec izvoljen. A ne bodo prav SDSovci vložili ustavno obtožbo na račun premiera Mira Cerarja, ker da se po njihovem doslej ni držal danih obljub?

In kaj če se bo Trump, pod pritiskom medijev, borz, civilne družbe, filmskih, glasbenih in športnih zvezd, stroke, poslovnih partnerjev in drugih mednarodnih odločevalcev, streznil, si premislil, morda priznal, da se je bil prenaglil v izjavah i stališčih, se celo komu opravičil? Dočakala ga bo usoda vseh ostalih, ki se obljub niso držali. Volivci, ki so ga ustrelili v Belo hišo mu tega ne bodo odpustili.

Tako da res nič dobrega ne za same ZDA, ne za ostali svet, ne vidim od zmage Donalda Trumpa, situacija kateri se dobro prileže naslov neke znane italijanske erotične komedije iz začetka 80tih let: »Se tutto va bene siamo rovinati!«, v prevodu, »če gre vse prav, smo sesuti!« Samo Bog nas lahko še reši, če ni še on prešel k Trumpovim volivcem?!