Dosledno nedosledni

 

Načelnost, doslednost, pravičnost, enaki standardi… kaj je že to?

 

A si res ne upamo, vsaj enkrat, uporabiti iste vatle pri dveh zadevah, ki sta si skorajda zrcalno podobni? Recimo najnovejši daj-dam med Izraelom in Iranom. Pa gremo po vrsti: 1. aprila Izrael napade z bojnimi letali iranski konzulat v Damasku, pobije 8 ljudi, med njimi tudi poveljnika iranske revolucionarne garde in njegovega namestnika. Evropska unija ne gre dlje od izraza zaskrbljenosti zaradi možne eskalacije konflikta med tema državama. Nežno in posredno obsodbo, ker da »obsojamo napade na diplomatske prostore, kot nesprejemljive in neopravičljive« izreče v Varnostnem svetu, od evropskih članic, le naš Samuel Žbogar. No, vsaj nekaj.

2 tedna za tem, Iran, sklicujoč se na 51. člen Ustanovne listine OZN, oz. na pravico do samoobrambe,  izvede povračilni napad na Izrael, s cca 300 brezpilotnimi letalniki in balističnimi ter manevrirnimi raketami, pri čemer jih Izraelci s pomočjo Američanov in Britancev, in še prej tudi Jordanije, 99% prestrežejo in uničijo preden dosežejo izraelski zračni prostor, zato je škoda minimalna, le nekaj ranjenih in poškodovanih oseb, a tokrat je evropska obsodba tega dejanja takojšnja, enotna in ostra. Enako voditelji G7! Tudi z novimi sankcijami proti Iranu, poleg že obstoječih še  iz 80tih let, maha predsednica Evropske komisije Von der Leynova. »Tako neposredno Iranski napad na Izrael je brez primere - poudari in doda - Izražamo svojo solidarnost in podporo izraelskemu ljudstvu in ponovno potrjujemo našo neomajno zavezanost njegovi varnosti.« In sankcije so v sredo 17. aprila že sprejete.

Da je v Gazi v zadnjih 6 mesecih Izrael pobil 34 tisoč Palestincev – civilistov, od teh 14 tisoč otrok, 10 tisoč žensk, pa nekaj stotin humanitarcev in novinarjev, in da se še naprej norčuje iz resoluciji OZN in še drugih pozivov s sveta k prekinitvi morije, vodilne v EU pretirano očitno ne moti, če pa jih že, si raje ugriznejo jezik. No, Von der Leynova tudi to ne. Ve se kako Nemci gledajo na vso zadevo. In si znova rečem: ker Izrael pobija ljudi, vladavino prava, humanost, človeštvo, mi Evropejci kaznujemo Iran. Naj razume kdor zmore?!

Kar pa še posebej mora nas, državljanke in državljane Republike Slovenije skrbeti je ravnanje naše vlade, ki tudi tokrat ni znala reči: »NE! Dodatnim sankcijam proti Iranu se ne bomo pridružili? Oz. če si jih že kdo zasluži, pa ne samo zaradi provokativnega napada na iranski konzulat v prestolnici Sirije, ampak predvsem genocida v Gazi, je to Izrael!« Znova je pokleknila pred mantro o enotnosti evropske zunanje politike za vsako ceno. Namesto da bi počeli kar je prav, kar je pošteno in pravično, kar je humano, si raje nadenemo rešilni jopič in čelado ter se prepustimo toku. 

A češnjica na torti šele prihaja. Potem, ko smo ves čas morije v Gazi bili do Izraela prizanesljivi, ravnali do njegove vlade z rokavicami, se celo vzdržali od vpoklica na zagovor njenega veleposlanika pri nas - ne pozabimo na to kako smo se odzvali do ruske agresije na Ukrajino – si je 21. ali 22. aprila Izrael dovolil, brez kančka sramu, poklicati na zagovor našo veleposlanico v Tel Avivu, Andrejo Purkart Martinez, zaradi glasovanja Slovenije v Varnostnem svetu o polnopravnem članstvu Palestine v OZN, in naša draga ministrica, Tanja Fajon, je pohitela s pojasnjevanjem javnosti našega stališča, naših razlogov za tako glasovanje, in mirila Izrael, da to ni bilo uperjeno proti njemu, ker da mu v ničemer ne ogroža varnosti. Povsem narobe svet! Mene je kot državljana Slovenije in Evrope globoko sram. A je še koga? 

Samo ruska, predvolilna propaganda?

 

So se Rusi aktivno vključili v predvolilno tekmo?

 O tem se zadnje tedne veliko govori in piše. No, sam ne dvomim, da je temu tako. Sicer do mene, ki od samega začetka zagovarjam bolj mirovniški, oz. pogajalski pristop k vojni v Ukrajini, zlasti potem, ko se je dalo razumeti da politika sankciji in oboroževanja ukrajinskega odpora ne bo v ničemer prispevala h končanju ruske agresije, in aktivno podpiram enega od kandidatov, s katerim si deliva poglede, ni pristopil še noben Putinov agent. Zlobni jeziki bodo rekli, saj ni bilo treba, Juri je že itak na njihovi strani. Sem pa začel prejemati iz Urada ukrajinskega predsednika dnevna poročanja o naj naj dosežkih njihove diplomacije ter o grozljivosti in zločinskosti ruskega početja. Zanimivo da niti ene same omembe napadov ukrajinskih brezpilotnikov na ruskem ozemlju, pa niti besede o izraelskem genocidu v Gazi. No, ta kanal sem izkoristil in tudi sam Zelenskemu pisal, da naj vendarle prisluhne besedi Svetega Očeta, sicer se bo na ukrajinskih bojiščih še naprej umiralo in Ukrajine bo vse manj. Odgovora seveda nisem pričakoval. Prejemam še naprej isto. Pa se sprašujem, koliko nas je še takih, ki nas je predsednikov urad prepoznal za potrebne »objektivnega« ukrajinskega informiranja, oz. za potencialne žrtve ruske propagande, ki jim je treba vcepiti nevtralizatorje?

Propaganda je javno načrtno razširjanje različnih ideoloških nazorov. Njen cilj pa je vpliv na javno mnenje v političnih, ekonomskih, psiholoških in drugih okvirih. Torej, če je temu tako, ali smo podvrženi res samo ruski propagandi? Ali ne sodi k njej, propagandi namreč, tudi to, kar nam dopovedujejo naši in evroatlantski oblastniki, da nam Rusija ogroža dosežene civilizacijske vrednote, evropski style of life, demokracijo, svobodo, varnost, če jo ne porazimo prej, oz. ustavimo že v Ukrajini in jo od tam odženemo? Ter da se moramo zato pospešeno in obilneje oboroževati?

A ni morda propaganda tudi javno zgražanje ameriškega predsednika Bidna s tem kar počne Izrael, češ glej ga, glej ga, kako je Netanyahuja nahrulil, a mu obenem omogoča, z dostavami novih in novih količin orožja in streliva, da pobijanje in stradanje palestinskega ljudstva nadaljuje? In če ostanemo doma, naj mi bo dovoljeno, da za propagando kvalificiram tudi medijsko prenašanje javnosti ena same zveličavne resnice, tiste, ki nam jo podajata oblast in pri tem z njo kooperativna opozicija, medtem ko nasprotnih tez ne radi puščamo zraven, če pa že s pipeto? Tu prednjači televizija.

Dnevno spremljam tovrstna soočenja na italijanskih tv kanalih, od RAIa do Mediasetovih, in povsod imaš pro et contra, zagovornike tako Izraela kot Palestine, ob vojni v Ukrajini pa tako pogajanj kot oboroževanja. Sicer moja kritika ne leti samo na RTV, tudi etablirani pisani mediji nosijo pečat enoznačnosti, posebej izpod peres glavnih kolumnistov.

Ja, najde se tudi kaka Saša Vidmajer ali Mojca Pišek, in kak Janez Markež, a znova, s pipeto, po kapljicah. Ko berem kolumne Lisjaka Gabrijelčiča, Milharčiča, Žerjaviča, da ne govorimo Rupla, pa tudi nekoč cenjenega, vsaj z moje strani, Uroša Esiha, vidim eno samo apriorno protirusko propagando. Ne razumem na osnovi česa vidijo ti gospodje v mirovnike, v zagovornike končanja vojne s pogovori in s kako uresničljivo pogajalsko ponudbo Putinu, rusofile. A česa takega rečejo lahko za papeža Frančiška? Za naša nekdanja predsednika Kučana in Turka, ki sta bila celo prvo podpisana na poziv voditeljem EU, Nata, ZDA in Ruske federacije k Zaustavitvi vojne v Ukrajini 16. februarja lani? Stranka Resnica, najbolj prorusko usmerjena stranka v Slovenji? Zakaj? Ker si enako kot podpisniki pod omenjenem pozivom prizadevajo za mir? Nihče od slovenskih mirovnikov, da bi slišal ali bral, ni opravičil in ne opravičuje ruske agresije na sosedo, obsojamo jo in podpiramo humanitarno pomoč Ukrajini, pojasnjujemo pa kaj jo je predhodilo in spodbudilo in kakšne odgovornosti nosijo pri tem še posebej ZDA in Nato. Nenazadnje tudi EU, ki se je izkazala kot povsem nekonsistentna, dvolična in krivična, ko nas je doletela še morija Palestincev v Gazi.

Omenil sem Kučanov-Turkov poziv izpred več kot leto dni, h končanju vojne, ker je že takrat dišalo po nevarnosti izbruha jedrskega spopada. Danes za Ukrajince ni nič boljše, izgubili so poleg nekaj tisoč življenj še par odstotkov ozemlja ter z idejami, ala Macron, o napotitvi evropskih vojska njim v pomoč smo do apokaliptičnega razpleta le še par korakov.

Vse bolj sram me je!

 

Ko ena sama smrt odtehta 30 tisoč drugih

 

Kam je Evropska Unija, v katero sem ob referendumu 2003 in še do nekaj let nazaj globoko verjel, da je bila naša najboljša posvojiteljica, zašla? Že to da ni zmogla poti v Moskvo, ko je Putin napadel Ukrajino, ampak se mu je takoj postavila sovražno proti in ga razglasila za pro-teroristično pošast, s katero dialoga ni smelo več biti, se mi je zdelo nekoliko skregano z njeno zgodovinsko vlogo in njenim poslanstvom. Še huje je postalo, ko namesto mediacije, je sprožila proti njemu vojno sankciji, hodila izključno v Kijev in ga, s težkimi milijardami evrov evropskih davkoplačevalcev ter paradoksalno iz »sklada za mir« pričela oboroževati ter tako prispevala k temu, da se še danes po dveh letih na bojiščih Ukrajine umira, četrtina države ostaja v ruskih rokah in ukrajinski predsednik Zelenski vedno znova sprašuje evropske voditelje zakaj dovolijo, da je temu tako?! Pa sem se spomnil Evropske unije iz časa našega osamosvajanja, zlasti 10 dnevne vojne. Njene delegacije so hodile tako k nam v Ljubljano kot v Beograd, sankciji proti predsedstvu SFRJ ali JLA ni bilo, tudi orožja iz Bruslja ali denarja, da bi si ga kupili nismo prejemali, celo vztrajala je pri tem (šef mediatorjev Gianni De Michelis) da bi se povsem razorožili, a  na koncu smo z njenim posredovanjem v Brionih vendarle sklenili mir. Res da sta zgodbi nekoliko različni in da takrat Republika Slovenija od EU še ni bila priznana, a bila si je priborila samostojnost in neodvisnost v skladu z vsemi pravnimi tako jugoslovanskimi kot mednarodnimi normami, na osnovi obče priznane pravice do samoodločbe.

A vrh povsem zavožene politike in vloge, Evropska unija, ob sostorilstvu njenih članic, doseže z recidivom, najhujšim doslej, palestinsko-izraelskega konflikta.

7. oktobra lani, po 56 letih formalne in z vsemi resolucijami OZN obsojene izraelske »zadušljive okupacije« - kot jo je poimenoval generalni sekretar svetovne organizacije Antonio Guterres - Palestine, bojevniki Hamasove oblasti v Gazi napadejo jug Izraela in v spopadu z domačimi silami pobijejo 1200 ljudi, vojake in civiliste, na krut način tudi ženske in otroke, pri čemer izzovejo takojšnji odziv Izraela in solidariziranje z njim s strani celotnega Zahoda z EU vred, ki mu celo prizna pravico do samoobrambe. Toda nihče, razen Guterresa, ki bi spomnil vlado Benjamina Netanyahuja, da je bil Hamasov vdor vendarle odziv na okupacijo in na že kronično izraelsko izigravanje resoluciji Varnostnega sveta in Generalne skupščine Združenih Narodov proti kolonizaciji okupiranega ozemlja.

Odziv Izraela s silovitim raketiranjem Gaze je v parih dneh potrojil število Hamasovih žrtev nekaj dni prej. Umirali so predvsem nedolžni Palestinci, večinoma ženske in otroci, a se Netanyahu ni ustavil. Obratno, napovedal je operacijo, tudi z zraka, morja in kopna, ki naj bi Hamasovo grožnjo povsem izkoreninila, ne glede na ceno, ki bi jo plačali civilisti iz naslova kolateralne škode. In začetna nesorazmernost pri uporabi sile je hitro prešla v vse hujšo humanitarno katastrofo, navkljub mednarodnim pozivom Izraelu k spoštovanju mednarodnega in humanitarnega prava in sodbe meddržavnega sodišča v Haagu o preprečevanju genocida nad Palestinci.

Danes smo par tednov v že petem mesecu izraelskega pobijanja in uničevanja: skoraj 30 tisoč pokončanih življenj, 80 tisoč ranjenih, 2 milijona razseljenih, Gaza razglašena za območje na katerem ni več mogoče živeti.

In še vedno nobene obsodbe Izraela s strani Bruslja, še manj pozivov k sankcijam, ki pa bodo doletele še enkrat več Rusijo, tokrat zaradi smrti v Sibiriji priprtega Putinovega oponenta Aleksija Navalnega. Naša ministrica je že poklicala na zagovor ruskega veleposlanika v Ljubljani, česar z izraelskim ni še storila, pa se in jo sprašujem ali je dopustno, humano in etično sprejemljivo da smrt, mimogrede še ne pojasnjena, enega samega človeka, pa naj si bo to tudi Bog, odtehta načrtovan in zavestno izveden pomor 30 tisoč Palestincev? Je to EU, ki smo jo sanjali? Kako klavrno izpade praznovanje 20. obletnice našega članstva vanjo.

 

Ko bi enkrat Tanja bila dosledna?!

 

https://www.delo.si/sobotna-priloga/najbolj-svet-je-mir/

Odgovor na zapis Tanje Fajon: Najbolj svét je mir

»Petinpetdeset oboroženih konfliktov na svetu kliče po streznitvi. Zdi se, da svet potrebuje mir bolj kot kadarkoli prej v zadnjih tridesetih letih.«

Misel, ki jo podpišem takoj, draga Tanja. In zanimiva je tudi pripoved o tvojem obisku krajev kjer se na svetu trenutno najhitreje umira in to dan za dnem že 4 mesece. Srečala si uboge ljudi, tako v Izraelu kot v Palestini, ki si želijo miru in te prosijo, da jim ga pomagaš zagotoviti, a videli smo te v družbi tudi uniformiranih Izraelcev, ki bolj malo delajo na tem, da bi se mir vrnil, prej nasprotno.

Bila si tam še pod vtisi Hamasovega vdora na jug Izraela in slednjemu priznala pravico do samoobrambe – ok, dokler bi to pravico vršil izključno na svojem ozemlju, narobe ko bi jo izvozil na okupirano, kar pa se je skoraj takoj, že s prvim napadom na Gazo, tudi zgodilo! – toda čustva so bila v tistem trenutku še vroča, vzkipljiva, kar praviloma otežuje razsodnost pri razmišljanju in opredeljevanju. Zato naj ti bo takratna izjava oproščena.

A ko danes objavljaš pričevanje o tisti poti, minevajo 4 meseci od takrat, čas, ki je povsem obrnil vloge žrtev in krvnikov. Če so bili 7.oktobra ob napadu bojevnikov Hamasa žrtve izraelski vojaki in civilisti, od že prvega povračilnega udara Izraela na Gazo so žrtve postali Palestinci in to predvsem nedolžni civilisti, večinoma nemočne ženske in otroci. Danes je slednjih, govorim o civilistih, pobitih že 30 tisoč, ki jih ti vztrajno umeščaš v »grozljivo humanitarno katastrofo« ne da bi enkrat izrecno, jasno, nedvoumno, naslovila povzročitelja, izvajalca te katastrofe. Hamas si takrat obsodila. Izraela in njegove vlade pa še ne.

Ponavljaš in ponavljaš stavke, ki ne gredo čez zavzemanja za sicer prave reči: premirje, spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava, uveljavljanje sodbe Meddržavnega sodišča v Haagu o preprečevanju genocida nad palestinskim narodom, odločnejšo in konstantno humanitarno pomoč prizadetemu ljudstvu, čimprejšnja mirovna pogajanja, priznanje Palestine in »rešitev dveh držav«, čemur ni kaj ugovarjati, a ko se stvari ne spremenijo, ko se izraelski premier Netanyahu na vse to požvižga, se iz vsega tega norčuje in pobija ter ruši dalje vse kar še leze in gre na ruševinah in šotoriščih Gaze, so tvoja »zavzemanja« pase', kot vsa ostala podobna prizadevanja. Treba preiti v akcijo, k ukrepanju zoper tako obnašanje. Rusko federacijo, ko je 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, ste vodstvo in vlade Evropske unije takoj obsodile ter kmalu zatem še napadle s prvimi sankcijami. Niste se 4 mesece »zavzemali« za spoštovanje mednarodnega in humanitarnega prava ter ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine, za razglasitev premirja in pričetek pogajanj.

Šli ste samo v Kijev, izrekat podporo žrtvi agresije, pravo romanje vas je bilo, v Moskvo, da bi Putina ali Lavrova nagovorili ali vsaj skušali nagovoriti h končanju vojne, v dveh letih njenega trajanja pa niti enkrat. In Ukrajini pomagate tudi z orožjem, da bi okupatorja pregnala, Palestincem pa dostavljate le humanitarno pomoč ter mrliške vreče, ko in če vam Netanyahu dovoli. A boš že enkrat priznala da ravnate z dvojnimi merili, da tudi Slovenija to počne? Pa si ja obljubila, ob nastopu našega članstva v Varnostni svet OZN, da bomo bolj pravični, profesionalni in dosledni? Kje so vsaj slovenske sankcije proti izraelski vladi, kje je ohladitev diplomatskih, poslovnih in drugih bilateralnih odnosov, kje je poziv ostalim članicam EU k kaznovanju ali kakršnemu koli drugemu ukrepanju proti Izraelu?

Praviš, da boš v Ljubljani, 8. marca, na mednarodni dan žena, gostila izraelske in palestinske ženske, predstavnice dveh sestrskih nevladnih organizaciji, ki se zavzemajo za mir in sožitje med narodoma. Ja, super, enkratna zamisel, plemenito! A do takrat sta še dva tedna in tempo pobijanja civilistov v Gazi je od 100 do 200 na dan, kar pomeni da bomo prišteli dosedanji »grozljivi humanitarni katastrofi« še od 1500 do 2500 pokončanih življenj, s tem da tovrstne iniciative, kolikor že – kot jim praviš – »žarek upanja za mir«, Netanyahujeve namere niti ne požgečkajo. Strezni se! Stopi v AKCIJO! OBSODI IZRAEL IN SPROŽI UKREPE PROTI NJEMU!!! Stori to kar si storila do Rusije! Postani, zaboga, DOSLEDNA!

 

 

 

 

 

Vreden branja Peter Žerjavič danes v Delu

 

https://www.delo.si/novice/svet/putin-in-trump-kot-nevarnost-za-evropo/

Putin in Trump kot nevarnost za Evropo – 2

 

Tako Peter Žerjavič naslavlja svoje poročanje in razmišljanje o varnosti in sicer prihodnosti Evrope ob morebitnem - po mojem že skoraj gotovem - ponovnem prihodu v Belo Hišo Donalda Trumpa. A »Ne glede na ZDA - poudarja - se mora stara celina pripraviti na bolj nemirne čase in povečati svoje obrambne zmogljivosti«

Mah?! Se naj Evropejci pripravimo na še bolj nemirne čase kot je oni, ki ga živimo že par let, recimo od ruskega napada na Ukrajino 24. februarja 2022, ki mu radi rečemo dan, ki je spremenil svet? Zagotovo, in delim z Žerjavičem mnenje da je nujno tudi povečevanje obrambnih zmogljivost, a ne v orožju, marveč v prilagoditvenih, sanacijskih in obnovitvenih  sistemih ob vse bolj  ekstremnih  in razdiralnih vremenskih pojavih, ki jih na nas vse pogosteje stresa podnebje.

V tezo, da bi se nam napovedovali še bolj nemirni časi iz naslova - kolikor se da razumeti - ekscentričnosti in nepredvidljivosti Trumpa ter domnevno ekspanzionističnih ali, če hočemo, maščevalnih teženj Ruske federacije na račun Evrope, ker da je ni razumela, ko se je podala v Ukrajino, čemu je to storila, in jo je celo izločila iz svojega geografskega in kulturnega korpusa ter kaznovala z rafalom vseh mogočih sankciji, ne verjamem. Daleč od tega. Tudi če sam prvi mož Nata Stoltenberg ne bi nedavno izjavil, da je Rusija na vojaškem področju, zavoljo agresije na sosedo in odpora na katerega je naletela, izgubila pomemben del svojih konvencionalnih sil (300 tisoč vojakov, na stotine letal in na tisoče tankov?!) in vpliv, ki ga je imela v bližnji soseščini ter se politično, vojaško in gospodarsko ošibila, je vsakomur, ki je imun na propagandne in ščuvalne prijeme, jasno, da vse to drži, da Putinu, njegovemu enturageu in njegovi vojski ni lahko, da s to vojaško avanturo si je nakopal ne malo težav in da si tudi sam želi, da bi se iz nje izvlekel čimprej, toda s polnim kritjem hrbtna, oz. s priznanjem ruskega občestva, da kar je storil, z vsemi žrtvami, ki jih je to početje terjalo, je storil upravičeno in v interesu njegove varnosti. Ruska vojska na ukrajinskih frontah še komaj diha, toda dihajo po cevki tudi ukrajinski vojaki, zato na končanje vojne kot poraženec Putin ne pristaja. V nedavnem intervjuju z ameriškim novinarjem Carlsonom je celo namignil na pripravljenost umika vojske iz okupiranih območjih, če bi mirovna pogajanja štartala iz onega kar je bilo praktično že dogovorjenega v Carigradu takoj po pričetku vojne, enkrat marca 2022, in sicer da bi Ukrajina razglasila vojaško nevtralnost v zameno za varnostna jamstva, Rusija pa ji ne bi nasprotovala pri vstopu v EU. Kot vemo, sklenitev dogovora sta preprečila takrat ZDA in Velika Britanija z obljubo Zelenskemu polne tudi vojaške podpore vse do končne zmage. Zelenski je to kupil in danes smo tam kjer smo.

Kakorkoli že, strašenje evropske in svetovne javnosti, kot to počnejo še posebej bojevito, že vidno obsedeni, nemški kancler Scholz, poljski premier Tusk in francoski predsednik Macron, s tem, da nam varnost in mir ogroža Rusija, ter da se je zato, na njeno morebitno novo agresijo, nujno pripraviti s posodobljenjem oborožitvenih sistemov in povečevanjem vojaških  zmogljivosti, je po mojem neosnovano ter samodestruktivno, tudi za vso EU, če bo na to nasedla, v korist izključno orožarskemu in ostalim lobijem, ki pri vojnah in njenih posledicah kujejo dobiček. Že to da je napadel Ukrajino pove, da si Putin spopada z Natom ne želi.  Hoče pa, in od tega ne kaže, da bi odstopal, da se pohod zavezništva proti ruskim mejam ustavi že na ukrajinskih, oz. da Ukrajina ostane izven njega.

Možna je seveda nadaljnja zaostritev vse te situacije, možni so med Rusijo in bližnjimi članicami Nata tudi vzajemne provokacije in incidenti, ki lahko preidejo v spopad, a Putin ve, da konvencionalnih moči za kaj takega nima več, tudi ko bi mu Trump obljubil da se ne bo vmešal, kar pomeni da bi bili bližje aktiviranju jedrskega odziva in ko bi se le-ta sprožil prihodnosti ne bi imel več nihče.

Če se vrnem k »nemirnim časom«, na katere bi se naj pripravili s pospešenim oboroževanjem in se vprašam: a je še kaj hujšega od tistega kar že živimo? Ukrajina, Gaza, Rdeče morje, Jemen, Sirija, 50 drugih oboroženih konfliktov po svetu,  migracije tudi biblijskih razsežnosti iz Mehike in južne Amerike, iz Afrike, Azije in še od kod? Krepitev fašizma in drugih skrajnih ideologiji v sami Evropi, kmečki upori, poglabljanje socialnih razlik, obča politična nestabilnost in negotovost malce povsod ekc ekc? Da, kot sem že uvodoma dejal: s podnebnimi spremembami postaja vse huje, in pa viseči Damoklejev meč jedrskega spopada. Za oba gre odgovor iskati v pomiritev z Rusijo in v pospešeno skupno sodelovanje pri upočasnitvi globalnega segrevanja.

 

Poslano že v četrtek vsem naslovnikom, ki očitno še spijo

 

POZIV ODLOČEVALCEM EVROPSKE UNIJE

 

Spoštovani

predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen,

predsednik Evropskega sveta Charles Michel

predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola

visoki predstavnik za zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell

 

V luči nadaljevanja morije in uničevanja, ki ga izraelska vojska nemoteno in neustavljivo izvaja nad civilnim prebivalstvom v Gazi in Zahodnem bregu,  v posmeh tako osnovnim civilizacijskim normam kot vsem pozivom svetovne skupnosti, k njegovemu končanju, vštevši s resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine Združenih narodov ter samo odločbo Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu o preprečevanju genocida nad palestinskim narodom,

ob pomanjkanju ustreznega odziva večine evropskih vlad pa tudi slovenskih oblasti,

v imenu, verjamemo, pretežnega dela ozaveščene, čuteče, odgovorne in globoko pretresene javnosti,

 

POZIVAMO

Evropsko komisijo, Evropski svet in Evropski parlament k takojšnjemu ukrepanju, ki naj bo do države Izraela primerljivo z ukrepanjem do Ruske federacije zaradi agresije na Ukrajino. Pričakujemo namreč, tudi v imenu doslednosti, jasno in nedvoumno obsodbo Izraela, ohladitev diplomatskih, poslovnih in drugih odnosov z njegovo vlado ter sprožitev ustreznih sankciji zoper odgovorne za omenjeno morijo. Ni vas treba spomniti na grozljive številke pobitih, ranjenih, razseljenih Palestincev ter izbrisanih življenjskih pogojev v napadeni enklavi, številke ki se dnevno povečujejo.

»Svet je padel na preizkušnji humanosti«, je nedavno izjavila slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon, a bistveno dalje ni šla. Res je, da si slovenska vlada prizadeva za trajno premirje, za neovirano in konstantno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze, za varnost tudi osebja Združenih narodov in humanitarnih organizaciji, zdravnikov in novinarjev, za nemoteno nadaljevanje financiranja Agencije OZN za Palestince (UNRWA), za mirovno konferenco, za priznanje Palestine in rešitev dveh držav, za spoštovanje odločbe ICJ in sicer mednarodnega prava. Odločno podpira tudi napore, ki jih za dosego teh ciljev vlaga generalni sekretar OZN Antonio Guterres. A vse do danes, jasne in nedvoumne obsodbe Izraela ter poziva k sankcijam proti njemu ni hotela, znala ali si upala izreči.

Zato tokrat pozivamo, da to storite vi, v upanju da bo tovrstni odziv dal Izraelu vsaj misliti o primernosti in sprejemljivosti njegovega početja. Ko bi spoznal, da mu Evropska Unija več ne stoji ob strani, da ga celo obsoja in kaznuje, bi se morda odločil ustaviti »specialno operacijo« in se umakniti iz Gaze, s čimer bi se umirile tudi razmere v Rdečem morju. Sami dobro veste da vsak dan nadaljnjega oklevanja pomeni novih 150 do 200 ubitih civilistov, novih 90 do 120 ubitih žensk in otrok ter korak bližje širšemu in nevarnejšemu regionalnemu spopadu.

28 tisoč doslej pokončanih nedolžnih življenj Palestincev kličejo po vašem ukrepanju, da ne bo tudi na vso Evropsko unijo padla neizbrisljiva senca zgodovinske sramote, ki je 1995 leta onečastila nizozemske Modre čelade v Srebrenici.

Dokažite da humanost v domnevno najbolj napredni in civilizirani celini še ni povsem zamrla in da v Bruslju obstajata volja in moč, da jo znova poženemo!.

 

Pobudniki poziva, nekdanji in sedanji evropski poslanke in poslanci iz Republike Slovenije:

Aurelio Juri, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl, Mojca Kleva Kekuš,

 

Drugi podpisnice in podpisniki:

Uroš Lipušček, Rudi Rizman, Spomenka Hribar, Zvone Dragan, Franco Juri, Boris Frlec, Marjan Šetinc, Jože Pirjevec, Matjaž Hanžek, Nada Turnšek, Josip Rastko Močnik, Danijel Rebolj, Vesna Godina, Dušan Keber, Gorazd Kovačič, Dragan Petrovec, Božidar Flajšman, Anna Colombo, Remzo Skenderović, Polona Frelih, Barbara Volčič, Dunja Ukmar, Natalija Gulič, Franc Žnidaršič, Lucija Čok, Emil Milan Pintar, Igor Pribac, Iztok Šori, Miloš Šonc, Marjan Kotar, Andrej Mašera, Janez Šmajdek, Vena Šmajdek, Stane Lunder, Dragica Lunder, Ljuba Miljuševič, Polona Jamnik, Franjo Žagar, Maca Jogan, Miha Butara, Brane Virant, Aleks Štakul, Nevenka Mandič Orehek, Igor Polajnar, Janez Verbič, Andrej Šušterič, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Janez Černač, Jože Konda, Ernest Vodopivec, Stana Vodopivec, Milan Taborin , Marija Ana Taborin, Jožef Roškar, Marko Zdešar, Robert Puš, Maja Breznik, Franci Perčič, Pavel Jamnik, Violeta Tomič, Vera Vezovnik, Marko Apih, Branko Šekoranja, Andrej Bolčina, Maruša Mohorič, Lano Planko, Ana Barbič, Mira Kofler, Bojan Kofler, Andrej Bolčina

-----------------------------------------------------

AN APPEAL TO EU DECISION-MAKERS

 

Respectables

President of the European Commission, Ursula von der Leyen,

President of the European Council Charles Michel

President of the European Parliament. Roberta Metsola

High Representative for Foreign Affairs and Security Policy Josep Borrell

In view of the continued murder and destruction that the Israeli army is carrying out, unhindered and unstoppable, against the civilian population in Gaza and the West Bank, in defiance of both the basic norm of civilisation and all calls by the international community to put end to it, including the resolutions of the Security Council and the United Nations General Assembly, as well the preliminary decision of the International Court of Justice (ICJ) in The Hague to prevent genocide against the Palestinian people,

in the absence of an adequate response from most European governments, but also from the Slovenian authorities,

on behalf, we believe, of a large part of an informed, sentient, responsible and deeply shocked public,

 

WE DEMAND

the European Commission, the European Council and the European Parliament to take immediate action  towards Israel, comparable to that taken against the Russian Federation in the wake of its aggression against Ukraine. We expect, also in the name of consistency, a clear and unequivocal condemnation of Israel, a cooling of diplomatic, business and other relations with its government and the imposition of appropriate sanctions on those responsible for this murder. We do not need to remind you the terrible numbers of Palestinians killed, wounded and displaced, as well the destruction of their living conditions in the enclave under attack, numbers that are increasing daily.

"The world has fallen to the test of humanity", declared Slovenian Foreign Minister Tanja Fajon recently, but she did not go much further. It is true that the Slovenian Government is in favor of a permanent ceasefire, uninterrupted and constant humanitarian aid for the people of Gaza, the safety of UN and humanitarian personnel, doctors and journalists, the uninterrupted continuation of funding for the UN Relief and Works Agency for Palestinians (UNRWA), a peace conference, the recognition of Palestine and a two-state solution, the respect for the ICJ decision and international law. It also strongly supports the efforts of UN Secretary-General Antonio Guterres, to achieve these goals. But to date, it has been unwilling, unable or has not even dared to issue a clear and unequivocal condemnation of Israel and a call for sanctions against it.

We therefore urge you to do so this time, in the hope that such a response will at least make Israel reflect on the appropriateness and acceptability of its actions. If it realises that the European Union no longer stands by it, that it even condemns and punishes it, it might decide to stop the 'special operation' and withdraw from the Gaza Strip,  which would also calm the situation in the Red Sea.

You know very well that every additional day of hesitation means another 150 to 200 civilians killed, another 90 to 120 women and children killed and another step towards a larger and more regional conflict.

The 28 000 innocent Palestinian people who have lost their lives so far call on you to act so that the indelible shadow of the historic disgrace suffered by the Dutch Blue Helmets in Srebrenica in 1995 does not fall on the entire European Union.

Prove that humanity is not completely dead on the supposedly most advanced and civilised continent and that there is the will and the power in Brussels to rekindle it.

 

The initiators of the call, former and current MEPs from the Republic of Slovenia:

Aurelio Juri, Milan Brglez, Matjaž Nemec, Mojca Drčar Murko, Ivo Vajgl, Mojca Kleva Kekuš,

 

Other Signatories:

Uroš Lipušček, Rudi Rizman, Spomenka Hribar, Zvone Dragan, Franco Juri, Boris Frlec, Marjan Šetinc, Jože Pirjevec, Matjaž Hanžek, Nada Turnšek, Josip Rastko Močnik, Danijel Rebolj, Vesna Godina, Dušan Keber, Gorazd Kovačič, Dragan Petrovec, Božidar Flajšman, Anna Colombo, Remzo Skenderović, Polona Frelih, Barbara Volčič, Dunja Ukmar, Natalija Gulič, Franc Žnidaršič, Lucija Čok, Emil Milan Pintar, Igor Pribac, Iztok Šori, Miloš Šonc, Marjan Kotar, Andrej Mašera, Janez Šmajdek, Vena Šmajdek, Stane Lunder, Dragica Lunder, Ljuba Miljuševič, Polona Jamnik, Franjo Žagar, Maca Jogan, Miha Butara, Brane Virant, Aleks Štakul, Nevenka Mandič Orehek, Igor Polajnar, Janez Verbič, Andrej Šušterič, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Janez Černač, Jože Konda, Ernest Vodopivec, Stana Vodopivec, Milan Taborin , Marija Ana Taborin, Jožef Roškar, Marko Zdešar, Robert Puš, Maja Breznik, Franci Perčič, Pavel Jamnik, Violeta Tomič, Vera Vezovnik, Marko Apih, Branko Šekoranja, Andrej Bolčina, Maruša Mohorič, Lano Planko, Ana Barbič, Mira Kofler, Bojan Kofler, Andrej Bolčina

 

Ob italijanskem Dnevu Spomina

 

Potem ko sem znova slišal, tokrat iz ust predsednice italijanske vlade Giorge Meloni in župana Trsta Roberta Dipiazze, enostransko in popačeno pripoved o fojbah in eksodusu Istranov, sem jima poslal tale zapis. Je pa berljiv le za one, ki obvladajo kolikor toliko itaijanščino.

Il Giorno del Ricordo? Si, ma spesso lacunoso e forviante!

 

Da 25 anni la Nato avanza verso i confini russi, ma la Russia non ci sta. Si sente minacciata. Così come provarono gli Stati Uniti nel 1962 quando l'Unione Sovietica fece inversamente altrettanto, portando a Cuba vettori a testate nucleari. E come allora il presidente americano Kennedy intimo' all'omologo sovietico Hruščev di ritornare sui propri passi, ovvero di riportare i missili a casa, pena una risposta armata anche atomica, Putin risponde oggi a Biden e a tutti i suoi alleati euroatlantici NO, l' l'Ucraina non ve la do! E da due anni sul fronte ucraino si muore anche per mano Nato che armando la resistenza ucraina continua a scommettere sulla sconfitta russa.

In barba a tutte le risoluzioni ONU, Israele occupa da 76 anni la Palestina. L'unico braccio armato dei Palestinesi, Hamas, ritenendosi chiamato a far qualcosa, il 7. ottobre scorso penetra in Israele e massacra 1200 civili, ebrei e stranieri. La risposta israeliana e' brutale. Da quel giorno,  Israele di civili palestinesi ne stermina 28 mila di cui 3/4 sono donne e bambini e nessuno fra coloro che potrebbero far qualcosa (USA e Unione Europea in primis) fa niente per fermarlo. Il massacro continua. Tante belle parole a difesa del diritto internazionale e umanitario, di quello dei Palestinesi ad avere un proprio stato, qualche richiamo all'esercito israeliano a ridurre i danni collaterali nell'offensiva contro Hamas, ovvero ad ammazzare un po' meno, ma nessuna condanna del suo agire, né tantomeno proposte di sanzioni nei confronti del governo Netanyahu, condanne e sanzioni che senza remore l'Occidente sparo' da subito contro la Russia dopo l'attacco all'Ucraina. Non si dimentichi, che le forze di occupazione russe hanno ucciso in due anni 2 volte meno civili ucraini (neanche 14 mila) e 5 volte meno bambini (2 mila), cifre comunque raccapriccianti, di quanto abbia fatto Israele in 4 mesi contro la popolazione palestinese a Gaza.

Oltre 100 anni fa il fascismo incominciava a far sentire i propri artigli anche nei territori conquistati e colonizzati dell'Italia dopo la prima guerra mondiale fra i quali quelli slavi ad est dell' Adriatico. Ne fecero le spesei, fra i popoli sottomessi in quanto considerati inferiori, soprattutto gli sloveni e i croati. Prima da solo, poi col nazismo, sottopose queste popolazioni ad oltre 2 decenni di tirannia, sofferenze, soprusi, intimidazioni, torture, deportazioni e morti, non ultimo alla rinuncia o alla cancellazione dell'identità nazionale. Fino alla capitolazione dell'Italia nel 1943, quando il dominio repressivo passo ai nazisti. Altri due anni di lotta popolare di liberazione, combattuta dall'esercito di Tito, e la seconda guerra mondiale  si spense pure sul territorio jugoslavo.

Come altrove in Europa, ove piu' ove meno, anche in Dalmazia, a Fiume e in Istria, dove la presenza italiana precede di molto l'avvento del fascismo, risalendo ai tempi di Roma e della Serenissima, si scateno' un periodo di rivalsa, ritorsioni e vendette dei vincitori sui vinti. Lo subirono più di tutti gli italiani residenti nelle suddette regioni, sia coloro cui il fascismo stava bene e vi si erano compromessi, sia gli altri che con esso non avevano nulla a che fare o l'avevano addirittura combattuto. Ma se non erano passati ai partigiani, e non avevano giurato fedelta' al nuovo regime, rimanevano solo »italiani« di cui non fidarsi.  Da qui nascono le deprecabili vicende delle foibe e dell'esodo.

Ma perche' questo abbinamento fra Ucraina, Gaza e i drammi del Giorno del Ricordo? Per ricordare nuovamente a tutti che esiste una regola assoluta nella fisica e cioè che ad ogni azione corrisponde una reazione uguale e contraria,  ma che nel comportamento umano puo' esser si contraria ma non necessariamente uguale, ovvero peggiore, e che sono pochi i Mahatma Ghandi o coloro che amano porgere l'altra guancia.

E' giusto ricordare le vittime delle foibe e ogni singola sofferta storia di vita degli italiani ma non solo di loro, che subirono i soprusi, i maltrattamenti e la morte per mano di bande o singoli partigiani accecati dall'odio e da una irresistibile bisogno di vendetta, e' giusto ricordare la dolorosa opzione se rimanere e accettare il nuovo regime o espatriare e crearsi una domus altrove, nonché ogni singolo dramma che accompagno' l'esodo, ma non e' onesto farlo senza menzione alcuna del contesto storico in cui tutto questo avvenne e soprattutto ignorando o sottacendo le responsabilita' del fascismo. In questo senso, l'unico corretto e' stato quest'anno il presidente della Repubblica italiana, Sergio Mattarella.

E poi lo si deve fare, quando si raccontano le dimensioni del dramma, soprattutto nei libri di testo, nei massimi correttezza e rigore storici. Non puo' concedersi, il sindaco di Trieste di farneticare alla foiba di Basovizza sui »350 mila italiani di Istria, Fiume e Dalmazia, braccati dagli assassini comunisti titini e costretti ad abbandonare tutto per salvarsi la vita«. Non si possono inventare cifre, episodi e racconti. Chi lo fa in chiave pouplista, nazionalista ed esclusivista alimenta odio fra le nostre genti. Ancor peggio se lo fa in malafede.

Esiste un riferimento attendibile di quanto avvenne in quegli anni – la Relazione della Commissione storico-culturale italo-slovena sui rapporti fra i due popoli nel periodo piu' sofferto, ovvero dal 1880 al 1956. Datata 25 luglio 2000. La si era voluta e concordata, questa operazione, anni prima dai rispettivi governi, appunto per convergere su una verita' storica quanto piu' obiettiva, accertata, comprovata, documentata e condivisa, proprio per evitare i vari Dipiazza. E nell'accordo fra i ministeri degli esteri si era convenuto di ufficializzarla, questa relazione, quando fosse stata completata e redatta, di divulgarla, renderla pubblica nonche' materia di studio e insegnamento.

L'ha fatto solo la parte slovena. Perche' quella italiana no e la tiene nel cassetto ben chiuso da 24 anni? La considero una decisione in mala fede. E non incolpo solo il governo della Meloni. Anche tutti i precedenti e soprattutto chi stipulò l'accordo sulla costituzione della menzionata commissione mista e non lo onoro' fino in fondo, ovvero non si dette da fare perche' fosse onorato.

Un' ultima annotazione ai signori del Giorno del Ricordo. Con le foibe e l'esodo non si cancellò per nulla l'identità culturale italiana nei territori contrassegnati dai due drammi. Se ne ridusse fortemente il quadro demografico, la dimensione umana, ma l'italiano come lingua e primo fattore identitario sopravvisse.

Ne siamo eredi, fruitori, beneficiari, interpreti, cultori e divulgatori i cosiddetti »rimasti«, si, una comunita' di italiani, autoctoni o immigrati relativamente esigua, ma tutelata nei suoi diritti linguistici ed etnici come nessun'altra minoranza nazionale al mondo e non per volere dei nuovi ordinamenti democratici sloveno e croato varati con la nascita delle due nuove repubbliche indipendenti e sovrane nel 1991, ma per volere o disponibilita', ovviamente anche di accordi internazionali, dell'ex »regime Titino«. E' dalla costituzione federale del 1974 che la minoranza italiana in Slovenia come pure quella in Croazia, con sfumature diverse, gode del doppio diritto di voto, di rappresentanze  garantite nelle sedi decisionali a livello locale e nazionale (Consiglio municipale e Camera di stato) del bilinguismo nella toponomastica e nella denominazione delle sedi istituzionali sul territorio di insediamento storico, dell'insegnamento obbligatorio dell'italiano nelle scuole della maggioranza slovena e dello sloveno nelle proprie, dell'autogestione delle proprie istituzioni politiche, culturali, economiche e altre. Faccia altrettanto l'Italia o per lo meno il Friuli Venezia Giulia con le proprie minoranze slovena e friulana. Eleggano Trieste e Gorizia due sindaci sloveni come fecero Capodistria e Isola nel sceglierne due italiani.

L'identità culturale italiana e' presente e come, in Istria e a Fiume. Forse un tantino meno in Dalmazia, ma anche li l'Unione degli Italiani si sta dando da fare perche' quella che c'e' non si spenga, anzi rinfocoli.

Le cose vanno dette cosi' come stanno, non come piacerebbe a noi stessero!

 

 

Aurelio Juri, ex sindaco di Capodistria, ed ex parlamentare sloveno ed europeo

 

Capodistria, 11.2.2024

Kdaj bo RS srečala doslednost v zunanji politiki?

 

SMO RES NA PRAVI STRANI ZGODOVINE?

 

ZDA in Združeno kraljestvo napadajo Jemen – znova v soboto, bombardirali so najmanj 30 tarč Hutijevcev, ki v podporo Palestincem v Gazi ovirajo ladijski promet v Rdečem morju – skorajda sočasni tarči še Sirija in Irak, kjer se nahajajo - pravijo -  pripadniki iranske revolucionarne garde, ki bi naj zakrivili nedavni napad na ameriško oporišče na severu-vzhodu Jordanije, ubili tri vojake in jih ranili 40, vladi Iraka in Sirije obtožujeta obe velesili nove agresije na suverenost njunih držav, Rusija sklicuje Varnostni svet, in vedo dobro tako v Washingtonu kot v Londonu, da se razmere v regiji lahko umirijo le z ustavitvijo masakra, ki ga Izrael izvaja nad Palestinci, silovito, neustavljivo, v posmeh tudi še sveže sodbe meddržavnega sodišča v Haagu o latentnem ali dejanskem genocidu.

In Evropa? In mi? Prva in torej tudi mi z njo, če se temu ne upremo,  se podaja v konflikt z Jemnom, oz. s Hutijevci, s svojo vojaško floto, ki naj bi ščitila trgovske ladje skozi Rdeče morje, torej ob bok ZDA in Velike Britanije, pa tudi v Bruslju dobro vedo, da je rešitev varne plovbe v rokah Izraela, oz. lastnih zmožnostih, da ga prisilijo k umiku iz Gaze, kar pa brez izrecne obsodbe njegovega početja in brez sprožitve sankciji na njegov račun ne bo šlo, do ameriško-britanskega posega na Irak in Sirijo pa visoki predstavnik EU za zunanjo politiko, Josep Borrell, poziva le k »zadržanosti« in svari pred nevarnostjo stopnjevanja konflikta v regiji in širše.

Najprej sem se nasmehnil in pomislil, kako to, da k »zadržanosti« Evropska komisija - Borrell govori v njenem imenu - ni pozvala obe strani ob ruskem napadu na Ukrajino, ampak udarila je takoj z obsodbami in sankcijami zoper napadalca. Pa smo spet pri dvojnih standardih, si odgovorim, dvojnost ki jo sama naša zunanja ministrica priznava, ko obenem obljublja da bomo kot začasni člani Varnostnega sveta OZN bolj korektni, pravični, profesionalni, dosledni.

Lepo je to slišati in brati v pismu, ki ga Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, z njenim podpisom, pošilja podpisnikom in podpisnicam nedavne peticije Poziv za Palestino. Prizadevamo si za trajno premirje, za mir, za neovirano in konstantno humanitarno pomoč prebivalcem Gaze, za varnost tudi osebja Združenih narodov in humanitarnih organizaciji, zdravnikov in novinarjev, za nemoteno financiranje Agencije OZN za Palestince, za mirovno konferenco, za priznanje Palestine in rešitev dveh držav, za spoštovanje odločbe ICJ in mednarodnega prava, podpiramo prizadevanja generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in še in še… Ja, super, vredno pohvale, a ker tudi mi v Sloveniji vemo, to vesta tudi premier Golob in ministrica Fajon, - stroka je povsem jasna in nedvoumna - da jemenski Hutiji napadajo zahodne trgovske ladje zato, da bi nas prisilili k ukrepanju proti Izraelu, in da je povrnitev varne plovbe odvisna od končanja izraelskega pobijanja Palestincev, kako to, da soglašamo s pomorsko misijo EU v Rdečem morju? Ne vidim in ne slišim, da bi se temu upirali, mu ugovarjali, umikali naše soglasje.

In ob napadih ZDA in Združenega kraljestva na Irak in Sirijo, se bomo kaj oglasili? Kaj bo rekel naš Samuel Žbogar na seji VS, ki jo sklicuje Rusija? Ji bo spet očital dvoličnost? Upravičeno, a le če ne bo ostalo samo pri tem. Mora končno obsoditi tudi Izrael, pozvati k sankcijam proti njemu, nenazadnje ker se ne drži sodbe Meddržavnega sodišča, obsoditi početje ZDA in Združenega kraljestva do Jemna, Iraka in Sirije ter pozvati Evropsko komisijo k preklicu pomorske misije v Rdečem morju. Samo tako bomo lahko razglašali, da »smo na pravi strani zgodovine«.

Pustimo se presenetiti…

Je politika ona, ki mora ukrepati!

 

Vsi zadovoljni z sodbo ICJ? Ne, pa ne mislim na Izrael.
 
Po več kot 26 tisoč pobitih Palestincev, od katerih 3/4 tvorijo ženske in otroci, je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), glavni sodni organ Združenih narodov, odločilo da mora Izrael preprečiti genocid, ni pa ugodilo zahtevi tožnice, Južnoafriške republike, da se mu zaukaže še ustavitev vojaških operaciji v Gazi. Odmislim za trenutek vse odzive na to razsodbo, ki so razen izraelskih, v glavnem zadovoljstva z izrekom ter pričakovanja, da se ga bo Izrael držal, in se kot povsem laičen a misleči stvor vprašam: a ni tolikšno število masakriranih civilistov, v 98 % pripadnikov ene in iste etnične skupnosti, v pičlih treh mesecih, že dejanje genocida? V Srebrenici 93' leta jih je bilo pobitih, takrat Muslimanov, 3 x manj?! Oz. kdaj lahko sodišče ugotovi, da se je zgodil genocid? Ko so iztrebljeni vsi pripadniki ene etnije? V današnjem primeru vsi Palestinke in Palestinci v Gazi? »Genocid ali rodomor - berem v pravniškem slovarju - je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne in verske skupine z namenom jo v celoti ali delno uničiti.«. Resda je pripadnikov palestinskega naroda še nekaj milijonov, a je en njihov del, četudi droben v primerjavi s celoto, vendarle uničen?! In se z vsakim dnem nadaljevanja izraelskega pustošenja okupirane enklave povečuje. Pa še drobna misel: a nam uboj enega samega individuuma ne prizadene?
No, osebno me odločitev Haaškega tribunala ne prepriča, pravzaprav žalosti, ker kolikor lahko razumem občutljivost sojenja o tej materiji in strogo uporabo  pisanega v Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, pogrešam v njej sočutje, empatijo, humanost, pieteto do evidentnega, do tistega kar dnevno videvamo po televiziji ( in najhujši prizori so namenoma izločeni, ker neprimerni za mladostnike in želodčno občutljive), ter do onega kar poročajo, in jim gre verjeti, humanitarne organizacije ter pristojni iz OZN. Pa ja, da sodniki in sodnice niso roboti, ali kloni opremljeni z nečutečo umetno inteligenco, so ljudje, vsak s svojimi čustvi in pogledi, vsak s svojo integriteto, osebnostjo in diskrecijsko pravico. Tudi ko so že vedeli, da karkoli bodo rekli v prid preprečevanja dodatnih žrtev izraelskega gaženja v Gazi, bo Netanyahu nadaljeval po svoje - »Nihče nas ne bo ustavil, tudi Haag ne!« -  ali prav zavoljo tega, bi morali odrediti zaustavitev operacije, toliko bolj ker na že 56 let mednarodno razglašenem okupiranem ozemlju. A niso!
Od trenutka ko o tem pišem do objave tega, bo pobitih še kakih 500 do 1000 civilistov, če ne več, pa spet 350 do 700 žensk in otrok. Se bomo vprašali, vsi v tako imenovanem najbolj civiliziranem ter do človekovih pravic domnevno občutljivem, pravičnem in principielnem zahodnem mundusu, s sodniki in sodnicami s Haaga vred, ali smo naredili res vse kar je bilo v naših močeh, da bi do tega ne prišlo?
Evropska komisija je na dan razsodbe ICJ sporočila, da pričakuje »polno, takojšnje in učinkovito« izpolnjevanje ukrepov, ki ji je odredilo meddržavno sodišče. Podobno naša zunanja ministrica: »Gre za jasna sporočila Izraelu - je dejala – da mora takoj ustaviti morijo nad civilnim prebivalstvom v Gazi.« Takoj, torej! Super, toda nekaj dni je že mimo, število pobitih Palestincev se je povzpelo nad 27 tisoč (okupatorski ubijalski stroj jih pokonča od 150 do 200 na dan!), a še ni slišati iz zahodnih prestolnic jasne in nedvoumne obsodbe Izraela, še manj pozivov h kaznovanju njegovih odločevalcev, Netanyahuja in primis. Kje so sankcije, ga Ursula von der Leyen? Proti Rusiji ni bilo treba čakati 3 mesece, sprožila ste jih takoj?! In berem, da so tudi proti Agenciji OZN za palestinske begunce v Gazi, osumljena vpletenosti v Hamasov napad 7. oktobra, že stekle. 

Kaj na vse to poreče naše Ministrtsvo za zunanje in evropske zadeve? Bo vsaj Slovenija storila kak korak v to smer? Recimo, v Varnostnem svetu OZN pozvala, četudi kontra ZDA, k takojšnji izolaciji, oz. bojkotu Izraela. Bomo doma ohladili odnose z njim? Ošteli s kako bolj ostro noto izraelsko veleposlaništvo ali odpoklicali na konzultacije našo veleposlanico iz Tel Aviva? No, nekaj malega je že. Ministrstvo za obrambo je zavrnilo izvoz orožja Izraelu. Bil je čas! Zdaj je na vrsti ministrica Fajonova, da postori končno nekaj kar je prav in sorazmerno.

 

Ne nas vleči v vojno!

 

ODPRTO PISMO DRŽAVNEMU VODSTVU

Spoštovani predsednica, Nataša Pirc Musar,

premier, Robert Golob,

predsednica DZRS, Urška Klakočar Zupančič,

ministrica za zunanje in evropske zadeve, Tanja Fajon,

 

Dr. Primož Šterbenc, med najboljšimi slovenskimi poznavalci razmer na Bližnjem Vzhodu,  je v ponedeljkovih Odmevih TV Slovenija jasno in do potankosti argumentirano povedal da se ZDA z obstreljevanjem položajev Hutijev v Jemnu napačno lotevajo reševanja problema njihovih občasnih napadov na zahodne trgovske ladje v Rdečem morju, in sicer da tolčejo po eni od posledic izraelskega masakriranja Palestincev v Gazi, namesto po izvoru. Zdaj zvemo, da k enakemu pristopu koraka še Evropska unija, torej tudi mi. Vsakomur z minimumom razuma in soli v glavi mora biti jasno, da je treba ustaviti pobijanje v Gazi, reči Izraelu dovolj! Ne samo zaradi pokončanih nedolžnih življenj, ne samo zaradi genocida, ki se tam izvaja nad palestinskim narodom - tudi dr. Danilo Turk je bil povsem nedvoumen! - ampak tudi zaradi varnosti plovbe po najkrajši poti iz azijskega vzhoda do Sredozemlja in torej Evrope, pa da smo še bolj lokal patrioti, zaradi dobrega poslovanja Luke Koper. Pošiljanje dodatnih zahodnih ladji ob obali Jemna, ki naj bi varovale ladijski promet, ob občasnem obstreljevanju postojank Hutijev s strani ameriškega in britanskega ladjevja, bo samo še dodatno podžgalo že tako vroče in eksplozivno stanje, izzvalo Iran in ves arabski svet ter konflikt razširilo onstran palestinsko-izraelskih meja. Ne dvomim, da vi to dobro veste in razumete.

Predsednica, premier, ministrica, ne dajte soglasja k tej misiji!!! Ne delajte še eno od rafala napak v zadnjem obdobju, od ruske agresije na Ukrajino dalje. Ustavite Izrael, pa se bodo ustavili tudi Hutiji in se bo ustavil tudi Iran, sicer si znova pripnite medaljo soodgovornosti in sostorilstva pri nadaljnjih zapletih! Pa lepo prosim, ne mi odgovarjati, da naših ladji, ne Ankarana ne Triglava, tam ne bo. Že molk pri vsem tem pomeni pristajanje na odločitve, ki jih sprejemajo Ursula von der Leyen, Charles Michel in Josep Borrell.

Naredite si dan znosnega kolikor lahko.

 

 

Aurelio Juri

Koper, 17.1.2024