Nova norost iz Bruslja

 

Evropski parlament za raketiranje ruskega ozemlja! Za, tudi naši.

 

"El sueño de la razón produces monstruos" (Spanje razuma generira pošasti ) je naslov jedkanice in akvatinte, ki ju je leta 1797 ustvaril veliki španski slikar Francisco Goya. Prileže se profilom današnjih odločevalcev širom sveta, ki težijo k zagotavljanju domnevne varnosti lastnim skupnostim z uporabo sile in prisile enih proti drugim, oz. z dokazovanjem kdo je pri tem močnejši. Fenomen, ki smo mu priča zadnja leta zlasti na Zahodu, tako v ZDA kot v Evropski uniji, in pa na vzhodu, še posebej v bojevitem odnosu med Rusijo in Ukrajino. No, ne pozabimo na Izrael, ki zavoljo podpore ameriške administracije, počne s Palestinci to kar si zahoče, obsodbam in opominom Združenih narodov da kontinuirano krši mednarodno in humanitarno pravo, navkljub.

Toda vrnimo se k temu napenjanju mišic in preizkušanju moči nam bližje, k vojni v Ukrajini, ki ji po dveh letih in pol trajanja, še ni videti konca. Ko se je v tej najnovejši fazi, kajti kri je na vzhodnem delu države tekla že od 2014, začela z masivnim vdorom ruskih sil na ukrajinsko ozemlje 24. februarja 2022, je Zahod ruski poseg nemudoma obsodil, ker da eklatantna in torej nesprejemljiva kršitev mednarodnega prava in Ustanovne listine Združenih narodov. Storil je nekaj česar si ni upal, ko sta povsem enako zagrešile ZDA in Združeno kraljestvo z Irakom 2003, ob podpori celo širše koalicije, tako imenovane »Voljnih«, kjer je bila vstopila tudi Slovenija. Od vidnih članic EU sta  ameriško-britanskemu  napadu nekako ugovarjali le Francija in Nemčija. A vedelo se je že takrat, da ko mednarodno pravo in Listino OZN kršita ZDA in njene zaveznice je več ali manj vse ok, ko kdo drug pa je velik halo! Močnejšim je pač dovoljeno kar drugim ni!

No, znova k Ukrajini. ZDA, zveza Nato in EU, so poleg obsodbe takoj sprožile sankcije proti Kremlju ter pričele ukrajinski obrambi pomagati tudi vojaško, z dobavo orožja in z zavezo, da se bo ta pomoč nadaljevala vse dotlej, dokler jo bo Ukrajina potrebovala, oz. do končne zmage. Med prvimi pošiljkami slovenski tanki M-84. A ker sankcije in tudi začetno oboroževanje braniteljev, Putina niso odvračale od napredovanja na jugovzhodu države -  danes je pod rusko okupacijo 22% njenega ozemlja – je prihajalo v Ukrajino vse več in vse bolj sofisticiranega orožja, do ameriških bombnikov F-16 in celo raket dolgega dosega ATACMS in Storm Shadow, s prepovedjo dobaviteljev – ZDA in Velika Britanija – na uporabo le teh proti ruskemu ozemlju, češ bi to bila prenevarna provokacija na račun Rusije, ki bi lahko odgovorila tudi z nezaželenim udarom. Opozorila, ki so prihajala iz Moskve so bila razumljiva in jasna. Toda ukrajinski V.D. predsednika Zalenski, je toliko vztrajal, da bi mu to dovolili, zlasti potem ko je s svojimi silami na začetku septembra vdrl v rusko Kursko oblast, da mu je danes Evropski parlament prisluhnil. Izglasoval je Resolucijo o nadaljnji finančni in vojaški pomoči Ukrajini s katero med drugim poziva države članice k takojšnjemu umiku omejitev za uporabo zahodnega orožja, dobavljenega Ukrajini, zoper legitimne vojaške cilje na ruskem ozemlju. Med predlagatelji resolucije tudi naš Matej Tonin, edini iz Slovenije. Ko sem že dan prej prebral njegov podpis sem mu pisal kot sledi: »Tonin, Tonin.... A se vam zdi pametno in odgovorno podpisati tak predlog resolucije, ki če izglasovan in udejanjen, nas lahko potisne v globalni spopad? Do kod bomo vlekli to nevarno elastiko v odnosu do Rusije? Še dementni Biden je bolj previden, zadržan. In zanimivo, da vam vaši kolegi iz SDS pri snovanju in podpisovanju predloga niso sledili. A se vam ne svita, da ste pristali, kot vsi ostali podpisnice in podpisniki, na vlogo koristnega idiota?«

In čakanje na odgovor ni bilo dolgo: »Spoštovani! V skladu z vojaško doktrino je edina pot do miru vzpostavitev vojaškega ravnotežja. Dokler ima ena stran občutek, da je močnejša in da lahko v vojaškem spopadu pridobi, se bo vojna nadaljevala. Če je ena stran v vojni ponižana, se to vedno razvije v zamrznjen konflikt, ki izbruhne kasneje. Skratka, gospod Juri. Delam za mir. Je pa pot do miru trnova. Gasilci bi vam znali povedati, da včasih požar lahko edino pogasiš z ognjem (protipožar). V upanju na čimprejšnji mir.« 

Zahvalil sem se mu za odziv, kar je bolj redek pojav s strani politika do civilista, in ga izzval k javni polemiki o vojni in miru – ne pozabimo da je bil tudi obrambni minister – a je odklonil, češ da o teh rečeh že tako in tako veliko govori in da ne vidi posebne potrebe, da bi še kaj dodatno objavljal. Mi je pa dovolil objavo njegovega odgovora. Sicer, da ne bom udrihal le po njem, povejmo, da so mu sledili še preostali slovenski evroposlanci, z izjemo Vladimirja Prebiliča, odsoten zaradi bolezni.

Tako, da se najina polemika s Toninom tu konča. Resolucija ja pod streho, spremljajmo odzive!