Brez Tita Koprčani ne bi bili v RS

 

Titovi trgi in ulice: nostalgija, sramota ali del zgodovine? - 2

 

Naj takoj odgovorim: Po mojem del zgodovine! Sicer o teh rečeh pišem bolj malo, a me je članek Nataše Čepar spodbudil k temu, da zgodbo Titovega trga v Kopru nekoliko bolje osvetlim. Pri poskusu preimenovanja sem namreč sodeloval še kot predsednik Skupščine občine Koper.

»Uradnih pobud za preimenovanje Titovega trga ali Kidričeve ulice nismo prejeli in o preimenovanju tudi ne razmišljamo,« pravijo danes na Mestni občini Koper, in to me osebno veseli, kajti preminulega jugoslovanskega predsednika hranim v dobrem spominu. Brez njega Slovenija Kopra in severnega dela Istre ne bi imela. Toda pobude in razmišljanja o preimenovanju osrednjega koprskega trga, s povrnitvijo enega od prejšnjih imen, so po osamosvojitvi bile. Naj omenim ono, ki je prišla do samega glasovanja v občinski skupščini.

Pripravila jo je, na pobudo civilnih združenj in posameznikov, Krajevna skupnost Koper-center. Imenovana je bila strokovna interdisciplinarna komisija, ki je na tem delala dobri dve leti, usklajevala vse može ideje in želje ter se na koncu pojavila s predlogom o preimenovanju Titovega v Mestni trg, s tem da bi spomin na Josipa Broza spoštljivo umaknili v Pokrajinski muzej. Soglašale so malo da ne vse relevantne organizacije, tudi lokalna Zveza združenj borcev NOB. Edini, ki je nekoliko vihal nos, ker bi rad videl preimenovanje po največji stolnici na Slovenskem, Stolnici Marijinega vnebovzetja, je bil Vikariat koprske Škofije.

Starejši pomnijo, da so bile občinske skupščine tridomne: tvorili so jih družbenopolitični zbor, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela. V Kopru, Izoli in Piranu, vse tri narodnostno mešane in dvojezične, je o toponomastiki, torej preimenovanju ulic in trgov, enakopravno soodločala, kot neke vrste četrti zbor, delegacija Samoupravne interesne skupnosti italijanske narodnosti. In slednja je bila vključena že od samega začetka v pripravo odloka o preimenovanju trga ter je z njim soglašala. Zgodilo pa se je kak teden pred samo sejo občinskega parlamenta, da je italijanska skupnost na njenih rednih notranjih volitvah zamenjala vodstvo in sestavo delegacije, ki ko je napočil čas glasovanja, je umaknila prvotno dano soglasje. Tako so prvi trije zbori predlog odloka podprli, manjšinski pa ga ni, češ da bi si vzeli še nekaj časa  za premislek in morda se raje opredelili za Trg pred Stolnico. Tako, da je odlok padel, Krajevna skupnost Koper-center je odklonila nadaljnje delo na njem, iskanje novih soglasji itd, in po skupnem vprašanju: Kaj pa zdaj? Kako naprej?, sva se z kolegom predsednikom Izvršnega sveta in dobrim prijateljem, preminulim Borisom Gorupom, odločila za anketo med občankami in občani, v mestu in na podeželju.

Predlagali smo opredelitev med tremi imeni: Mestni Trg, Trg pred Stolnico in Titov trg. Slednje je premočno zmagalo, z dobrimi 65%.

Tako, da kolikor je enim všeč, drugim ne, do novih pobud za preimenovanje kasneje ni več prišlo. Našla pa se je nedavno rešitev, ki je zadovoljila več ali manj vse domačine, z dodatkom uradnim imenom trgov in ulic (Titov trg – Piazza Tito) tabel z izvornimi, ledinskimi, ponarodelimi in neprevedljivimi imeni, ki pričajo kako so včasih domačini poimenovali dotični trg ali ulico in uličico. Vsi v Kopru torej... »kuntenti«, v Ljubljani pa kulturni inšpektorji, skrbniki izvajanja formalne dvojezičnosti, ne najbolj. A kaže, da se je po večmesečni polemiki med Mestno občino in Ministrstvom za kulturo končna rešitev tudi tu našla. Čakamo samo da o njej izvemo.