giovedì 23 maggio 2019

Ankete včasih krivične



KOPRČANI NEZADOVOLJNI S SEDANJIM ŽUPANOM?

Že prav, da javnomnenjske agencije opravijo svoje delo, celo koristno je vedeti kaj si ljudje mislijo o tej ali oni politični stranki, o tem ali onem politiku ali dejanju. Toda pogostost tovrstnih poizvedovanj izpade včasih vprašljiva, ker zlasti novoizvoljenim predstavnikom ljudstva daje premalo časa za samo dokazovanje ali, če hočemo, polaganje računa volivkam in volivcem. To še posebej velja za župane, ki praviloma prihranijo vse kar so storili iz naslova izpolnjevanja predvolilnih obljub, za zadnje, zaključno leto mandata.
Primerne so vsekakor ankete vezane na delo vlade, Državnega zbora in, trenutno seveda, na volitve za Evropski parlament, da se pa vpraša kaj si po 6 mesecih mislijo ljudje o aktualnem županu je nekoliko izven konteksta in tudi potencialni predmet manipulaciji in instrumentalizacije če postavljeno v nek primerjalni krog z drugimi.
Sam ne razumem s čim bi naj bila večina Koprčank in Koprčanov nezadovoljna do Aleša Bržana? Vse teče po ustaljenih tirih, storitve, ki jih opravlja občina ne zamujajo in tudi ne zgubljajo kvalitete, javni zavodi delujejo s polno paro, že začete investicije se nadaljujejo ter nove napovedujejo. Ob Marini Koper že sije in bo kmalu vseljen nov, sodoben sedež Uprave RS za pomorstvo, na skeletu palače, ki ji pravim »multifrutti«, ob Areni Bonifika in olimpijskem bazenu vidim, da spet mrgoli delavcev, stanovanjski kompleks »Koprska vrata« pred sodiščem se že ponuja kupcem, tlakovanje Brola tudi ob stolnici je v zaključni fazi, dobili smo dve novi krožišči na regionalni cesti Bertoki-Sv.Anton, vsak čas se bo začela gradnja podzemne garaže na Muzejskem trgu.
Ali je za vse to zaslužen prejšnji, oz. sedanji župan naj si vsak odgovori sam. Po mojem sta zaslužna oba, ker je omenjene posege prvi morda začel, drugi pa jih vsekakor nadaljuje. Pluse slednjemu pa lahko pripišemo iz naslova pocenitve določenih stroškov, ki jih je bil sprožil Popovič, v dogovoru s krajevnimi skupnostmi tudi prvi resen participativno oblikovan proračun, povratek k praznovanju občinskega praznika 15. maja in slovesnost v Dvorani Sv.Frančiška z vključevalnim, oz. povezovalnim sporočilom in pristopom do vseh, tudi drugače mislečih. Prvič po 16 letih, ko so bili zraven vsi sosednji župani in tudi dva nekdanja župana, v pričevanje, da skupnost živi in prosperira predvsem če v kontinuiteti in vzajemnem spoštovanju, da njeno zgodovino kreiramo vsi.
In predvsem je nekoliko krivično pripisati aktualnemu županu nezadostno ali komaj zadostno oceno in jo primerjati z oceno prejšnjega pred letom dni, potem ko vemo, da ko je bil nastopil prvi mandat Popovič, pred 16 leti, tovrstnih primerjav s predhodnikom Pucerjem ni bilo. Še več, če me spomin ne vara, že kmalu po prevzemu funkcije je moral Popovič v zapor in vsa nadaljnja leta županovanja niso šla brez sodnih obravnav in tudi dosojenih kazni po eni strani, in tudi ne brez dragih in dvomim, da vselej nujnih, popotovanj v Miami in drugod po svetu. In ja, v prvih šestih mesecih je bil Popovič storil le to, da je porezal par trakov na investicije - največja takrat Osnovna šola v Šmarjah - ki jih je bil realiziral Pucer.
Ali smo se že navadili tovrstnega dojemanja vloge in lika župana, da nam danes povsem normalen, ne konflikten, do vseh spoštljiv, umirjen, strpen, do davkoplačevalskega denarja odgovoren in do vsakogar pozoren možakar na krmilu občine dolgočasi in razočara?
Do vsakršnega oblastnika sem praviloma kritičen, včasih tudi neizprosen, zlasti če sem ga bil volil in mojega zaupanja ni opravičil, tako kot so bili drugi do mene, ko sem bil na njegovem mestu. Bržanu pa do sedaj nimam kaj očitati. Edina stvar, ki me je morda zmotila, ki pa jo je bil uvedel Popovič, je bil za domačine zaprt Titov trg ob ekskluzivnem koncertu Perpetuum Jazzile za potnike neke križarke in sem mu to tudi sporočil. Pa ni zameril.

lunedì 13 maggio 2019

Evropejci, obsodimo Trumpa!



Bomo že enkrat  rekli Trumpu Trump?

Berem: »Evropa svari Trumpa pred napadom na Irak«. Lepo, si mislim, morda ji bo ameriški predsednik vendarle prisluhnil in odmislil nadaljnje grožnje Teheranu. Saj smo vendarle zavezniki, partnerji, prijatelji?!
A me nemudoma predrami zgodovina tega partnerstva odkar je v Beli Hiši omenjeni model. Kolikokrat mu je Evropska unija povedala kaj si o njegovih napovedih že v volilni kampanji in dejanjih kasneje misli, kolikokrat ga je prosila, da tega ali onega ne bi storil, ker v škodo tako njenim interesom kot stabilnosti, miru in prihodnosti sveta, kolikokrat ga pozvala k zavezanosti k multilateralizmu in mednarodnemu dialogu in kolikokrat se je on odzval primerno? Ne pomnim.
Še s Severno Korejo je vzpostavil link, potem, ko ga je k temu pozval Kim Džong-un.
Umaknil se je s Pariškega podnebnega dogovora, znanstvenikom, ki nas opozarjajo, da ima človeštvo še največ 15 let časa da preide k radikalnim ukrepom za zmanjševanje toplogrednih emisiji odgovarja, da jim ne verjame, ker da mu je jasno, da za vse to človek ni kriv, EU ve dobro da to pomeni nezmožnost uresničitve v Parizu dogovorjenih in v Katovicah potrjenih ciljev glede zajezitve segrevanja ozračja, kasira še, zavoljo Trumpovega umika tudi iz jedrskega sporazuma z Iranom, oziroma z reaktivacijo sankciji zoper to državo, neposredno škodo svojemu gospodarstvu, a se mu še vedno klanja. Da, tu pa tam mu pove, da se z njim ne strinja, da bi kazalo ravnati drugače, a nima poguma, da bi se zase in nenazadnje za preživetje planeta, postavila bolj odločno. Za veliko manjše grehe Rusije teh zadržkov ni. Celo dražji plin je pripravljena uvažati iz ZDA in opustiti cenejšega iz Rusije, da se Trump ne bi preveč razhudil.
Mene je kot Evropejca sram! In tudi kot državljan Slovenije, da ne zmoremo ene malce bolj ostre in kritične povedati čez-atlantskemu partnerju: o podnebju, Iranu, Palestini, Venezueli, novemu oboroževanju, trgovinskih vojnah, multilateralizmu itd… Edino kar smo zmogli je prepoved nočnega streljanja na Počku, ki je nekoliko zmotila ZDA, češ vojaške vaje morajo čimbolj odražat dejanska stanja ob morebitni vojni in se morajo zato odvijat tudi ko ljudje spijo. Če to ne bo možno - so rekli ameriški oficirji - bodo naši vojaki šli drugam!
»Bravo Karl!« - sem vzkliknil. Vsaj to. A ne morem nehat sanjat o tem, da bo dozorelo spoznanje tako pri oblasti kot pri ljudstvu, da gremo že enkrat iz Zveze NATO in si nadenemo status nevtralnosti po vzoru Avstrije, Švice, Finske, Švedske in še katere članice EU. Ne bo ne nočnega streljanja, ne potrebe po zviševanju sredstev za to zavezništvo, ne sodelovanja pri tveganjih in spornih mednarodnih misijah. Pa še podpisali bomo z manj strahu in pomislekov, pogodbo OZN o prepovedi jedrskega orožja ter rekli Trumpu Trump!