Je politika ona, ki mora ukrepati!

 

Vsi zadovoljni z sodbo ICJ? Ne, pa ne mislim na Izrael.
 
Po več kot 26 tisoč pobitih Palestincev, od katerih 3/4 tvorijo ženske in otroci, je Meddržavno sodišče v Haagu (ICJ), glavni sodni organ Združenih narodov, odločilo da mora Izrael preprečiti genocid, ni pa ugodilo zahtevi tožnice, Južnoafriške republike, da se mu zaukaže še ustavitev vojaških operaciji v Gazi. Odmislim za trenutek vse odzive na to razsodbo, ki so razen izraelskih, v glavnem zadovoljstva z izrekom ter pričakovanja, da se ga bo Izrael držal, in se kot povsem laičen a misleči stvor vprašam: a ni tolikšno število masakriranih civilistov, v 98 % pripadnikov ene in iste etnične skupnosti, v pičlih treh mesecih, že dejanje genocida? V Srebrenici 93' leta jih je bilo pobitih, takrat Muslimanov, 3 x manj?! Oz. kdaj lahko sodišče ugotovi, da se je zgodil genocid? Ko so iztrebljeni vsi pripadniki ene etnije? V današnjem primeru vsi Palestinke in Palestinci v Gazi? »Genocid ali rodomor - berem v pravniškem slovarju - je vsakršno sistematično uničevanje katerekoli narodnostne, etnične, rasne in verske skupine z namenom jo v celoti ali delno uničiti.«. Resda je pripadnikov palestinskega naroda še nekaj milijonov, a je en njihov del, četudi droben v primerjavi s celoto, vendarle uničen?! In se z vsakim dnem nadaljevanja izraelskega pustošenja okupirane enklave povečuje. Pa še drobna misel: a nam uboj enega samega individuuma ne prizadene?
No, osebno me odločitev Haaškega tribunala ne prepriča, pravzaprav žalosti, ker kolikor lahko razumem občutljivost sojenja o tej materiji in strogo uporabo  pisanega v Konvenciji o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, pogrešam v njej sočutje, empatijo, humanost, pieteto do evidentnega, do tistega kar dnevno videvamo po televiziji ( in najhujši prizori so namenoma izločeni, ker neprimerni za mladostnike in želodčno občutljive), ter do onega kar poročajo, in jim gre verjeti, humanitarne organizacije ter pristojni iz OZN. Pa ja, da sodniki in sodnice niso roboti, ali kloni opremljeni z nečutečo umetno inteligenco, so ljudje, vsak s svojimi čustvi in pogledi, vsak s svojo integriteto, osebnostjo in diskrecijsko pravico. Tudi ko so že vedeli, da karkoli bodo rekli v prid preprečevanja dodatnih žrtev izraelskega gaženja v Gazi, bo Netanyahu nadaljeval po svoje - »Nihče nas ne bo ustavil, tudi Haag ne!« -  ali prav zavoljo tega, bi morali odrediti zaustavitev operacije, toliko bolj ker na že 56 let mednarodno razglašenem okupiranem ozemlju. A niso!
Od trenutka ko o tem pišem do objave tega, bo pobitih še kakih 500 do 1000 civilistov, če ne več, pa spet 350 do 700 žensk in otrok. Se bomo vprašali, vsi v tako imenovanem najbolj civiliziranem ter do človekovih pravic domnevno občutljivem, pravičnem in principielnem zahodnem mundusu, s sodniki in sodnicami s Haaga vred, ali smo naredili res vse kar je bilo v naših močeh, da bi do tega ne prišlo?
Evropska komisija je na dan razsodbe ICJ sporočila, da pričakuje »polno, takojšnje in učinkovito« izpolnjevanje ukrepov, ki ji je odredilo meddržavno sodišče. Podobno naša zunanja ministrica: »Gre za jasna sporočila Izraelu - je dejala – da mora takoj ustaviti morijo nad civilnim prebivalstvom v Gazi.« Takoj, torej! Super, toda nekaj dni je že mimo, število pobitih Palestincev se je povzpelo nad 27 tisoč (okupatorski ubijalski stroj jih pokonča od 150 do 200 na dan!), a še ni slišati iz zahodnih prestolnic jasne in nedvoumne obsodbe Izraela, še manj pozivov h kaznovanju njegovih odločevalcev, Netanyahuja in primis. Kje so sankcije, ga Ursula von der Leyen? Proti Rusiji ni bilo treba čakati 3 mesece, sprožila ste jih takoj?! In berem, da so tudi proti Agenciji OZN za palestinske begunce v Gazi, osumljena vpletenosti v Hamasov napad 7. oktobra, že stekle. 

Kaj na vse to poreče naše Ministrtsvo za zunanje in evropske zadeve? Bo vsaj Slovenija storila kak korak v to smer? Recimo, v Varnostnem svetu OZN pozvala, četudi kontra ZDA, k takojšnji izolaciji, oz. bojkotu Izraela. Bomo doma ohladili odnose z njim? Ošteli s kako bolj ostro noto izraelsko veleposlaništvo ali odpoklicali na konzultacije našo veleposlanico iz Tel Aviva? No, nekaj malega je že. Ministrstvo za obrambo je zavrnilo izvoz orožja Izraelu. Bil je čas! Zdaj je na vrsti ministrica Fajonova, da postori končno nekaj kar je prav in sorazmerno.

 

Ne nas vleči v vojno!

 

ODPRTO PISMO DRŽAVNEMU VODSTVU

Spoštovani predsednica, Nataša Pirc Musar,

premier, Robert Golob,

predsednica DZRS, Urška Klakočar Zupančič,

ministrica za zunanje in evropske zadeve, Tanja Fajon,

 

Dr. Primož Šterbenc, med najboljšimi slovenskimi poznavalci razmer na Bližnjem Vzhodu,  je v ponedeljkovih Odmevih TV Slovenija jasno in do potankosti argumentirano povedal da se ZDA z obstreljevanjem položajev Hutijev v Jemnu napačno lotevajo reševanja problema njihovih občasnih napadov na zahodne trgovske ladje v Rdečem morju, in sicer da tolčejo po eni od posledic izraelskega masakriranja Palestincev v Gazi, namesto po izvoru. Zdaj zvemo, da k enakemu pristopu koraka še Evropska unija, torej tudi mi. Vsakomur z minimumom razuma in soli v glavi mora biti jasno, da je treba ustaviti pobijanje v Gazi, reči Izraelu dovolj! Ne samo zaradi pokončanih nedolžnih življenj, ne samo zaradi genocida, ki se tam izvaja nad palestinskim narodom - tudi dr. Danilo Turk je bil povsem nedvoumen! - ampak tudi zaradi varnosti plovbe po najkrajši poti iz azijskega vzhoda do Sredozemlja in torej Evrope, pa da smo še bolj lokal patrioti, zaradi dobrega poslovanja Luke Koper. Pošiljanje dodatnih zahodnih ladji ob obali Jemna, ki naj bi varovale ladijski promet, ob občasnem obstreljevanju postojank Hutijev s strani ameriškega in britanskega ladjevja, bo samo še dodatno podžgalo že tako vroče in eksplozivno stanje, izzvalo Iran in ves arabski svet ter konflikt razširilo onstran palestinsko-izraelskih meja. Ne dvomim, da vi to dobro veste in razumete.

Predsednica, premier, ministrica, ne dajte soglasja k tej misiji!!! Ne delajte še eno od rafala napak v zadnjem obdobju, od ruske agresije na Ukrajino dalje. Ustavite Izrael, pa se bodo ustavili tudi Hutiji in se bo ustavil tudi Iran, sicer si znova pripnite medaljo soodgovornosti in sostorilstva pri nadaljnjih zapletih! Pa lepo prosim, ne mi odgovarjati, da naših ladji, ne Ankarana ne Triglava, tam ne bo. Že molk pri vsem tem pomeni pristajanje na odločitve, ki jih sprejemajo Ursula von der Leyen, Charles Michel in Josep Borrell.

Naredite si dan znosnega kolikor lahko.

 

 

Aurelio Juri

Koper, 17.1.2024

Stavkajmo za mir, ne za plače!

 

Zdravnikom, sodnikom in tožilcem - 2

 

Drage bralke in bralci, večinoma me prebirate, tisti ki že, na temo vojn, v Ukrajini in Palestini, a spremljam tudi druge reči, v zadnjem času vse bolj izraženo nezadovoljstvo zdravnikov, sodnikov in tožilcev s svojimi plačami, ki že prerašča v vse glasnejši protest in stavke ter celo tožarjenje v Bruselj. Naj takoj povem, da povsem delim mnenji dr. Vesne Godina (»Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite« - Fokuspokus 10.1.2024) in pisatelja Janeza Zupana   (»Zdravnikom, sodnikom in tožilcem« - Dnevnik 16.1.2024) da sta stavki neupravičeni, zagotovo nesorazmerni s časom, ki ga živimo. 

Razumem željo in boj za višje plače, za boljše delovne in življenjske pogoje in standarde, a le v kontekstu materialnih možnosti, ki so nam dane in ki jih je trenutno težko pri nas doma pa tudi drugod po Evropi in svetu oceniti kot dobre, ugodne, take, ki bi naj omogočale občo družbeno rast.

Pustimo za trenutek to, da si je Evropska unija z nespametnim odnosom do vojne v Ukrajini in do agresorske Rusije krizo zakuhala sama, pa če ostanemo doma, da nas članstvo v Natu hudo stane, da preveč trošimo za vojsko, orožje, obrambo in druge ne nujno potrebne nakupe, da si sprevrženo in neodgovorno parlamentarne in druge stranke podvajajo davkoplačevalski denar, da RTV zavoljo hude finančne luknje podedovane od prejšnjega vodstva,  prosi državo za pomoč pri sanaciji stanja, ob plačah novinarjev, ki dosegajo one državnega vrha, (ne bom navajal imen: 5.541, 5.384, 5.333 evrov itd), da smo precej razsipni tudi drugje, toda država je v finančnih težavah z blagajno, ki ni računala na divjanje podnebja, na vremenske katastrofe minulega leta, na skoraj 10 milijardno škodo, ki jo je utrpela, na vse to kar terja in bo terjala obnova, ob tem, ne pozabimo, da je več kot 10% vseh zaposlenih na minimalni plači in da skoraj četrt milijona ljudi živi pod pragom revščine. 

Imejmo vse to na umu ko zahtevamo povišanje plač. Prej bi jih kazalo solidarnostno znižat, recimo za 10 ali 20%, pri vseh plačnih razredih, ki presegajo 4000 evrov bruto osnovne plače, vse dotlej, dokler ne bomo vsi spet na zeleni veji, pa lepo prosim, ne me kamenjat. Ne morem se otresti misli na to kar se dogaja v Gazi, kar videvam po televiziji, na okrvavljene otroke na podu bolnišničnih hodnikov, ki jih zdravstveno osebje oskrbuje in jim skuša rešiti življenje z golimi rokami in kakim povojem. Vsakič se sprašujem, ali tam tudi razmišljajo o stavki za boljše plače in delovne pogoje? Pa se čudim, da še niso dvignili roke in si ter nam rekli, naj gre vse k hudiču, svet nas je tako in tako odpisal. Nihče od glavnih odločevalcev, ki bi se trudi izraelski ubijalni in uničevalni pohod ustaviti. Pa ne mislim le na palestinske zdravnike, tudi na »zdravnike brez meja« in druge prostovoljce z vsega sveta, ki si prizadevajo pomagat umirajočemu in morda že obsojenemu narodu in od kateri jih je že več kot 170, to svojo humanost plačalo z življenjem. 

»Vlada se ne drži odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov« - se pritožujejo slednji in to ignoranco označijo za »degutantno pravno huliganstvo« Morda imajo prav, toda znova misel na Gazo in na početje tako Izraela kot Zahoda, ki mu ga omogoča, v nasprotju z vsemi pravnimi, civilizacijskimi ter humanimi načeli in normami. Če si vlada, ker jim še ni povišala plač, oz. izvršila odločitve ustavnih sodnikov, zasluži tako hudo sodbo, kaj naj porečemo za masaker Izraela nad palestinskim ljudstvom in za sostorilstvo ZDA ter celotnega, tudi molčečega Zahoda? So časi, gospe in gospodje, ko mi je težko reči že »dober dan«, ker čutim, da bi se zlagal. Ni več dobrih dni, za nikogar, ki je vsaj malo empatičen, in jih ne bo vse dotlej, dokler se ne vrnemo k minimumu humanosti in človečnosti, oz. ustavimo sodobno enačico biblijskega »poboja nedolžnih«.

Naj vam dan tekne kolikor lahko

Kdaj reset naše zunanje politike?

 

To je res…

"Marsikdo nam danes tudi očita, v globalnem jugu, da imamo dvojne standarde, da se EU, oz. Zahod, drugače odziva na vojno v Ukrajini kot se danes do konflikta in humanitarne katastrofe v Gazi, in to je res, tako da jaz mislim, da bo morala Slovenija imeti res modro, dosledno, predvsem pa profesionalno držo v Varnostnem svetu. ker zagotovo nas bodo največ spraševali kako priti do miru v Ukrajini....«

Pomembna izjava, pomembno priznanje, ki kaže na to, da se tudi pri nas doma oblast končno zaveda, da je doslej v zunanji politiki krmarila, skupaj z zavezniki, nekoliko problematično, nekonsistentno. Tako ministrica Tanja Fajon v tv Globusu 2. januarja. Zmotila se je le pri tem, da očitki na račun EU oz. Zahoda padajo iz globalnega juga. Ne! Padajo tudi iz domače ozaveščene javnosti in ne samo pri nas v Sloveniji – videvamo stotine tisočih protestnikov, ki po ulicah New Yorka, Londona, Pariza, Rima, Berlina in celo Izraela manifestirajo podporo palestinskemu narodu in obsodbo početja izraelske vojske v Gazi.

Toda, ko je dejala, da bo zato »morala Slovenija (op. odslej) imeti res modro, dosledno, predvsem pa profesionalno držo v VS OZN«, tega sama ni storila v trenutku, ko bi to lahko in morala storiti. Pripovedovala je voditelju oddaje Seku Condeju o slovenskem odnosu do tragedije v Gazi. Slišali smo znova že povsem oguljene fraze o tem, da si prizadevamo za prekinitev ognja, za pogajanja, za rešitev dveh držav, da »smo na pravi strani zgodovine« in priče »velike humanitarne katastrofe«, da pa bi končno povedala, kdo je slednjo zakrivil (Hamas je ni, ker je le izvršil napad na jug Izraela, mimogrede, napad na okupatorja!), oz. imenovala Izrael, ki si zato zasluži obsodbo in kazen, niti slučajno. Enkrat samcat ni izrekla njegovega imena. Pri vojni v Ukrajini tega ne pozabi nikoli. Rusija in samo Rusija je kriva!

Še ena zamujena priložnost, da bi poravnala smer Slovenije, jo postavila na tir enakih vatlov. Ali, recimo ji, prva, po priznanju, da se vedemo nedosledno, z dvojnimi standardi. Drugo priložnost je dva dni kasneje na sami seji Varnostnega sveta Združenih Narodov, ki je pozval jemenske Hutije k ustavitvi napadov na trgovske ladje v Rdečem morju, zamudil veleposlanik Samuel Žbogar. Kot enakopraven, opolnomočen udeleženec zasedanja je resolucijo podprl, ker je bilo tako edino prav, nisem pa prebral, da bi poudaril, kako bi k njeni uveljavitvi prispevala prekinitev izraelske ofenzive na Gazo in pobijanja Palestincev. Za svoje početje, se Hutiji sklicujejo ali izgovarjajo, če hočemo, prav na to. »Napadali bomo ladje, dokler Izrael bo napadal Gazo!«. Slabo, Žbogar, pomanjkljivo, neprofesionalno.

In pred nami je sedaj še tretja velika priložnost, da se resetiramo. Mislim na poziv, ki ga je v petek naslovilo na ministrico Fajonovo in vlado Gibanje za pravice Palestincev, da naj se Slovenija nemudoma pridruži tožbi Južnoafriške republike na Meddržavnem sodišču v Haagu proti Izraelu na podlagi Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Poziv je podpisalo 72 uglednih in manj uglednih imen akademskega, političnega, diplomatskega, kulturnega in civilnodružbenega sveta.

Če naj bo Republika Slovenija kot članica VS OZN končno dosledna, kot se je dalo razumeti ministrico v oddaji Globus, mora to storiti, ker je tako ravnala že v primeru ruske agresije na Ukrajino. Kot intervenientka se je namreč 24. novembra 2022 pridružila tožbi za povsem enak domnevni zločin, na osnovi iste konvencije, zoper Rusko federacijo.

Bo odgovor pritrdilen in se bomo mnogi končno oddahnili, ali bomo ostali kot ves čas dosledni le do lastne nedoslednosti ter se pri tem še hvalili? Dvojni standardi, ga. ministrica? Ja, to je res, a nam tako ustreza.

Wooow...spet v VS OZN!

 

Koliko še pobitih otrok in žena v Gazi do obsodbe Izraela?

 

2024 je tu, začetek drugega dvoletnega mandata Slovenije v Varnostnem svetu Združenih narodov tudi. Lepo. Velika čast za državo a obenem tudi izjemen izziv, kot še nikoli prej. »Delovali bomo povezovalno in odgovorno – sporočajo iz Zunanjega ministrstva -, zavezani spoštovanju načel ustanovne listine OZN, mednarodnega prava in človekovih pravic« Ministrica Fajonova dodaja: »Prizadevali si bomo, da bomo branik miru, blaginje in varnosti. Za te univerzalne vrednote bo treba v prihodnje narediti več in naše zaveze preliti v konkretna dejanja. To dolgujemo prihodnjim generacijam.« Velike, plemenite besede in misli, a papir in eter preneseta vse. Se opravičujem, če izpadem malce nejeveren Tomaž in to v trenutku, ko bi morali pri nas vsi skakati od veselja za ta naslov… mala, dvomilijonska Slovenija, ki bo dve leti sedela zraven najmočnejših na svetu in z njimi krojila usodo planeta, katero prihodnost najbolj ogrožajo podnebje, človekov pohlep in človekova neumnost. Wow, kaj nas čaka?! A imamo za seboj tudi neko zgodovino ravnanja ob takih izzivih in le ta v zadnjih parih letih mi ne vliva pretiranega upanja in optimizma.

Naj takoj izpostavim dva primera, ki kažejo na našo šibkost z načelnostjo ter s povezovalnimi veščinami:

1.     Ukrajina - še mesec in pol do druge obletnice ruske agresije. Bilanca: 12.000 pobitih civilistov, od katerih 1.800 otrok, (število, ki se najpogosteje sliši o 300 do 370.000 mrtvih, se nanaša na padle vojake, od katerih 3/4 ruskih, okupatorskih), odseljenih Ukrajincev 18%, zasedenih ozemelj Ukrajine 17%. Da bi OZN odvrnil Rusko federacijo od nadaljevanja agresije so bile sprejete 3 resolucije Generalne skupščine, neuspeli sta dve Varnostnega sveta, zavoljo ruskega veta.

2.     Palestina (Gaza in Zahodni breg) – 7. januarja bodo trije meseci od Hamasovega napada na jug Izraela, ki je terjal 1.200 življenj, predvsem civilistov, židov, in 270 zajetih talcev ter odziv Izraela, ki je v enem samem tednu raketiranja in bombardiranja Gaze krepko presegel to kar je bil storil Hamas, se še ni ustavil in se še dolgo ne bo, po napovedih premiera Netanyahuja. In v treh mesecih, tudi kopne ofenzive, 22.000 ubitih civilistov v Gazi, nekaj stotin tudi na Zahodnem bregu, 7.000 žensk, 9.000 otrok. Govorimo a Palestincih, seveda. Dodajmo še 170 uslužbencev, prostovoljcev in osebja OZN ter humanitarnih in zdravstvenih organizaciji, pa 99 novinarjev. Odseljenih Palestincev 75% , zasedenih ozemelj Palestine, že 56 let, 78%. Tudi glede Palestine in izraelske okupacije so Združeni Narodi, tako na Generalni skupščini kot v Varnostnem svetu, sprejeli kar 25 nezavezujočih in zavezujočih resoluciji, ki so zahtevale umik Izraela iz zasedenih ozemelj ter najpogosteje ustavitev širitve nezakonitih judovskih naselbin na Zahodnem bregu, in ki jih je Izrael vse dezavuiral.

 

Preberimo še enkrat te cifre in videli bomo gromozanski disproporciji med početjem Ruske federacije in Izraela, ki pa se ne odraža v odzivih ostalega Zahoda, oz. Nata in EU (ZDA so itak od vselej sovražno nastrojene do Rusije in prvi boter Izraela), tudi naše ljube Slovenije ne.

Do ruske agresije na Ukrajino ni bilo pomislekov – najostrejše obsodbe Putina in Kremlja so odletele takoj, zatem že prve sankcije, prvi poskusi mednarodnega izobčenja in prve pošiljke orožja Ukrajini. Vse to se še danes nadaljuje in kar še drži pri komunikaciji z Moskvo so sicer zelo ohlajene a še ne zamrznjene ali pretrgane diplomatske vezi.

Povsem drug odziv do izraelskega početja. Najprej, po napadu Hamasa, izražena Izraelu »neomajna podpora« ter priznana celo pravica do samoobrambe z opombo da naj bo v skladu z mednarodnih in humanitarnim pravom, pri čemer gre poudariti, da noben mednarodni akt te pravice okupatorski državi na okupiranem ozemlju ne priznava. Edini, ki je spomnil, da je bil Hamasov napad, sicer polne obsodbe vreden, posledica 56 let »zadušljive« izraelske okupacije Palestine, je bil generalni sekretar OZN, Antonio Guterres, ki sta ga takoj, ZDA in Izrael, pozvala k odstopu. No, hvala naši predsednici Republike, Nataši Pirc Musar, ki ga je vzela v bran!

A še danes nihče iz zahodnih prestolnic, ki o tem seveda odloča, tudi iz Ljubljane ne, ki bi Izrael izrecno obsodil, njegovo početje imenoval, tako kot vsa stroka, genocid nad Palestinskim narodom, pozval k bojkotu in sankcijam zoper Netanyahuja in njegovo vlado.

Mi bo dovolila, zunanja ministrica, da tovrstno vedenje imenujem »dvojna merila«? Še beseda-dve glede povezovalnih veščin. Šla je Fajonova v Izrael že skoraj takoj po začetku ofenzive na Gazo, v Moskvo še danes ne.

Iz tega tudi moja skepsa, da se bomo proslavili kot poštena, pravična, načelna, nepristranska članica Varnostnega sveta. Prej vidim veliko kimanja Združenim državam Amerike. Dokažite, Tanja, da se motim!