JJ prvi krivec politične negotovosti

 

BORUT, BI ŠE TI REKEL JANŠI, DA NAJ ZA MESEC DNI NEHA TVITAT?

 

Vsakič, ko predsednik Republike povabi na kak posvet o naši prihodnosti, oz. o funkcioniranju in  usodi države tudi trenutnega predsednika vlade, je slednji oni, ki potegne največ. Enkrat prej, ko naj bi pomirila medsebojne napetosti, sta jih čula tožilstvo in sodstvo, sedaj (grda) opozicija, ki da res ima pravico ponuditi alternativo opciji, ki vlada – tako je bilo razumeti Pahorja na ponedeljkovem srečanju 4 predsednikov – a bi bilo vendarle bolje, da bi v sedanjih, težkih zdravstvenih razmerah sodelovala z oblastjo in tako prispevala k politični stabilnosti, ki da jo nacija nujno potrebuje za premagovanje krize, ne pa ji težila in jo skušala vreči s prestola. "Z zaskrbljenostjo spremljam povečevanje te politične negotovosti. – je poudaril predsednik Republike, a da bi se opogumil in pripisal vsaj še premierju, oz. vladi soodgovornost zanjo, nisem prebral niti besede. Teden nazaj sem slišal prvega koalicijskega partnerja Mateja Tonina, predsednika NSi in obrambnega ministra, da je bil zaprosil Janšo, da bi za en mesec nehal tvitat, in tako nekako razorožil nagajivce. Iz Pahorjevih ust niti to. Pa ja, da vidi, saj ni slep in ima enako politično kilometrino kot prvak SDS, da opozicija (njegova bivša SD ter LMŠ, Levica in SAB) ne ugovarja skorajda z ničemer, četudi bi lahko glede na katastrofalne epidemične kazalce, vladnim ukrepom za zajezitev širjena okužb s Covidom-19 in za pomoč delno blokiranemu gospodarstvu ter najbolj ranljivim skupinam populacije, temveč ravnanjem tako vlade kot zlasti premiera, ki nimajo nič z zdravstveno ter gospodarstvo in socialno krizo in ki vsakemu malce bolj ozaveščenemu državljanu povedo, da je v SDSovski politični agendi, ob izkoriščanju izrednosti razmer,  ponastavitev države, oziroma prehod na drugo republiko. V državno tvorbo v kateri ne bo prostora za migrante in azilante, udeležence in častilce NOB, mirovnike, naravovarstvenike in druge nevladnike, svobodomislece, protestnike, kritično javnost, dvomljivce v »primernost, pravičnost, državotvornost in dobroto« Janeza Janše. Spisek tovrstnih početji je vse daljši. Od blatenja pravosodja in vodilnih medijev doma in na tujem, ker da so pristranski in v korist »tranzicijske levice«, oziroma ostaline nekdanjega »totalitarnega režima«, do zatiranja protestov s politiko vlade nezadovoljnih državljank in državljanov, tudi pod pretvezo prizadevanj za zajezitev pandemije, od zagovarjanja članic Evropske Unije,(Madžarske in Poljske) ki nasprotujeta pogojevanju dodeljevanja sredstev za post-pandemično okrevanje Evrope s spoštovanjem vladavine prava, oz. odmikanja od jedra EUja, in totalne predanosti za preživetje planeta najbolj nevarni ameriški administraciji doslej, nazadnje še opustitev zavez do Bližnjega Vzhoda, ki so jih zapisali v Organizaciji združenih narodov, oz. prestop na stran prve kršiteljice omenjenih resoluciji, Izraela, in izbris iz zunanjepolitične agende palestinskega vprašanja, vse to priča o želji po prelomu s prvo Republiko, ono, ki smo ustanavljali pred 30 leti. Ni dejanja g. Janše in njegovih podanikov, ki bi si zaslužilo pohvalo. Niti ne več ukrepanje, kot sem že dejal, proti koronavirusu in v pomoč zaradi lockdowna najbolj prizadetim slojem populacije in gospodarskim panogam, če smo vlado že hvalili ob zajezitvi prvega vala spomladi. Statistika je žal neizprosna in boleča.

Skratka, dragi predsednik Republike, vse našteto in še več, nenazadnje sramotenje države z čestitkami poraženemu Trumpu in ne zmagovalcu Bidnu (edini voditelj zahodnega sveta, ki si je tak kiks privoščil in ga še ni popravil) ter norčevanje z opozicijo po ponedeljkovem srečanju pri tebi, češ da bi skorajda šla z javnim razpisom za alternativnega mandatarja, povedo, da nimaš pravice pozivat opozicijo k sodelovanju s sedanjo vlado, če slednjo in še posebej njenega predsednika, javno ne okregaš in ga pozoveš k prenehanju z izjavami in dejanji, ki s trenutno zdravstveno krizo nimajo kaj početi in ki so dejanski generator politične negotovosti.

Toda vsem skupaj lepe praznike, četudi z maskami na obrazih in brez poljubov in objemanj.

 

 

Kdaj konec norosti?

 

Janez Janša vsakič dlje od plafona

 

»Ko že mislimo, da je Janez Janša dosegel svoj plafon, gre vedno še korak dlje. In nihče ga pri tem ne ustavi, vsi koalicijski partnerji ga nemo opazujejo in naslednjič bo šel še dlje." – je dejala Jerca Korče, ob ukinitvi financiranja Slovenske tiskovne agencije.

Namestnico vodje poslanske skupine Liste Marjana Šarca citiram, ker je zadela v nulo to kar se dogaja v obstoječi vladni koaliciji ob vseh izjavah, tvitih, zapisih, početji slovenskega premiera. Spisek njegovih nakazovanj ponastavitve države in prehoda na drugo republiko, kjer ne bo prostora za migrante in azilante, udeležence in častilce NOB, mirovnike, naravovarstvenike in druge nevladnike, svobodomislece, protestnike, kritično javnost, dvomljivce v »primernost, poštenost, pravičnost, državotvornost in dobroto« SDS in njega samega,  je vse daljši. Od blatenja pravosodja in vodilnih medijev doma in na tujem, ker da so pristranski in v korist »tranzicijske levice«, oziroma ostaline nekdanjega »totalitarnega režima«, do zatiranja protestov s politiko vlade nezadovoljnih državljank in državljanov, tudi pod pretvezo prizadevanj za zajezitev pandemije s Covidom-19, od zagovarjanja članic Evropske Unije,(Madžarske in Poljske) ki nasprotujeta pogojevanju dodeljevanja sredstev za post-pandemično okrevanje Evrope s spoštovanjem vladavine prava, oz. odmikanja od jedra EUja, in totalne predanosti za preživetje planeta najbolj nevarni ameriški administraciji doslej, nazadnje še opustitev zavez do Bližnjega Vzhoda, ki so jih zapisali v Organizaciji združenih narodov, oz. prestop na stran prve kršiteljice omenjenih resoluciji, Izraela, in izbris z zunanjepolitične agende palestinskega vprašanja, vse to priča o želji po prelomu s prvo Republiko, ono, ki smo ustanavljali pred 30 leti. Ni dejanja g. Janše in njegovih podanikov, ki bi si zaslužilo pohvalo. Niti ne več ukrepanje proti koronavirusu in v pomoč zaradi lockdowna najbolj prizadetim slojem populacije in gospodarskim panogam, če smo vlado že hvalili ob zajezitvi prvega vala spomladi. Statistika je neizprosna in boleča: na dan od 38 do 66 mrtvih zaradi Covida-19, bolnišnice in oddelki za intenzivo na robu kolapsa, prvi epidemiolog protestno  odhaja iz svetovalne skupine, ministra za zdravje in za gospodarstvo se javno prerekata o tem ali še bolj zapreti ali odpreti državo, mimogrede Ustavno sodišče sporoča da so nekateri zajezitveni ukrepi neustavni, in predsednik vlade?... Ja, išče v Izraelu kibernetsko varnost, njegov prvi delfinček, zunanji minister Logar pa se v Washington zahvaljuje ameriškemu kolegu Pompeu za priložnost dana naši vladi,  da bi njemu in njegovemu šefu lahko služila, čemur pravi »vzpostavitev stratežkega dialoga«. Totalno zapravljen obisk in davkoplačevalski denar, ker bo čez mesec dni nastopila mandat nova, demokratska, Bidnova administracija in bosta Trump in Pompeo le še moreč spomin. Ko bi le tako odšel nekdo pri nas in bi se lahko tudi mi oddahnili?!

Pa še »dulcis…«, ali bolje rečeno »amarus in fundo«, če se navežem na izjavo Korčetove, da vsakič gospod Janša, medtem ko ga koalicijski partnerji molče opazujejo, gre še dlje. No, neposredno njemu ga je težko pripisati, ker je avtor nekdo drug, a je za napisano in objavljeno,  odgovornost tudi njegova, vsaj v 30%, kolikor znaša lastniški delež SDSa v založniškem podjetju Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. In bo odgovornost postala 100% v trenutku, ko se od zapisa ne bo distanciral in ga obsodil. Gre za kolumno z naslovom »Presežki 5« v katero avtor, Aleksander Škorc zagovarja klasični in verski rasizem, kot še nihče doslej v samostojni Sloveniji. Tako Škorc kot odgovorni urednik revije Jože Biščak sta že kazensko ovadena zaradi javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti (297. člen Kazenskega zakonika), in upati je, da se v postopek ne bo znova vmešal notranji minister Hojs, a bolj pomembno je kaj bo o tej kolumni rekel premier, če sploh, in ali bodo tudi tokrat koalicijski partnerji le nemo opazovali ali kvečjemu malce zamahnili z roko, češ saj smo g. Janše že navajeni, a kljub temu koalicija in vlada delata super!

 

 

Logar gre k Trumpu ko ta odhaja

 

Neumnostim naše diplomacije ni videti konca

 

Zunanji minister Anže Logar je na četrtkovi skupni seji parlamentarnih odborov za zunanjo in zadeve Evropske Unije za prihodnji teden napovedal obisk ZDA in povratno srečanje s kolegom Mikom Pompeom. Cilj – zatrjuje minister – prikazati še enkrat velikopoteznost in uspešnost zunanje politike vlade Janeza Janše in doprinesti utrjevanju bilateralnih odnosov, ki so že itak »dobri kot nikoli doslej«. O dobroti teh odnosov sem že povedal svoje kak prispevek nazaj. Dovolil sem jih označiti za nič več kot totalno in sramotno servilne do Trumpove administracije, kateri smo podarili vse, tudi naše dostojanstvo, prejeli pa nič, niti Melanijin obisk rojstne Sevnice. Pa o tem znova v nadaljevanju, potem ko se bom obregnil ob nesmiselnosti in skrajni netaktnosti Logarjevega obiska. Najprej se vprašajmo, a še kdo od kolegov ali kolegic našega šefa diplomacije iz članic EU ali druge spodobne države  hodi ta čas v Washington na pogovore s predstavniki na nedavnih predsedniških volitvah povožene administracije? Če kje po svetu ne gori, če ni res nujno in neizogibno, nihče. Čakajo na ustoličenje Joea Bidna in na opolnomočenje njegovega izbranca za državnega sekretarja Anthonyja Blinkena. Pompeo je, bil nam všeč ali ne, pase'! Edini loleki smo mi, kar znova kaže na to, da o tem kako se vodi zunanjo politiko Janša in Logar nimata pojma. Problem je – in se tu vračam k servilnosti, ki jo ob vsaki priliki izkazujemo odhajajočemu ameriškemu predsedniku – da nam vlada s Logarjevim obiskom v Washington in onim, ki ga je premier napovedal v Izrael, k Netanjahu, kopiči dediščino nespodobnih zunanje političnih potez, ki jo bo naslednja težko odvrgla, vsaj na kratek rok. In tokrat je na udaru od osamosvojitve dalje oblikovana in filigransko vodena zunanja politika do Bližnjega Vzhoda, do vprašanja statusa in prihodnosti Palestine, do predmetnih resoluciji Združenih Narodov. Vselej smo bili del svetovne skupnosti, ki je obsojala politiko Izraela do zasedenih ozemelj, zlasti širjenje območji nezakonitih naselbin in onemogočanje dialoga s Palestinci. Bili smo tudi tik pred tem, da bi Palestinsko državo priznali, tako kot smo bili judovsko, a je že prejšnja vlada, Šarčeva, trenutek zamudila. Da bi to storila Janševa seveda ni pričakovati. Še huje, potem ko smo nedavno bili proti resoluciji Svetovne zdravstvene organizacije v prid humanitarni in zdravstveni pomoči palestinskemu življu na zasedenih ozemljih, smo si sedaj še nakopali jezo Hezbolaha, ki smo ga, za razliko od EU, v celoti razglasili za teroristično organizacijo, enako kot so to storile ZDA. Evropska unija je bila 2013 pripisala terorizem le oboroženemu krilu tega šiitskega gibanja v Libanonu. No, mi znova po svoje. In odločitev ni tako nedolžna. Izpostavlja nevarnostim po povračilnih udarcih naše vojake na »mirovnih« misijah tako v Libanonu, kot v Siriji in Afganistanu.

Le še eno potezo imamo na voljo, da povsem zavozimo našo dosedanjo držo in prepoznavnost na Bližnjem Vzhodu in odidemo iz jedra EU in OZN, to je, da sledimo Trumpu v izdihljajih njegovega mandata, tako kot je k temu podlegla Srbija, in naše veleposlaništvo iz Tel Aviva preselimo tudi mi v Jeruzalem. Naj nas to, če se bo res zgodilo, ne preseneti. Dvomim, da gre gospod Janša k Netanjahu le zato, da se pogovorita o nakupih izraelskega orožja.

 

 

Še en napačen korak slovenske zunanje politike

 

Tudi naše veleposlaništvo kmalu v Jeruzalem?

Vemo kaj to pomeni?! Prvi je to storil Donald Trump maja 2018 in tako »sveto mesto« priznal za prestolnico Izraela, v posmeh vsem resolucijam OZN o Palestini ter svarilom mednarodne skupnosti, da bo taka poteza spodkopala desetletja političnih in diplomatskih prizadevanj za vzpostavitev pravičnega in trajnega miru na Bližnjem Vzhodu. Pravico do Jeruzalema si lastijo namreč tudi Palestinci. In ko se je sedež ameriškega veleposlaništva v »Davidovem mestu«, kot mu tudi pravijo, odpiralo, je izraelska vojska na meji z Gazo zatrla revolt tamkajšnjih Palestincev z bilanco 52 pobitih protestnikov.

Letos septembra je Trump k enakemu ravnanju pritegnil še Srbijo in Kosovo s podpisom v Beli Hiši sporazuma o njunih gospodarskih odnosih. Zavezali sta se, strani, k razglasitvi Hezbolaha, šiitskega političnega in paravojaškega gibanja na jugu Libanona, za teroristično organizacijo, Izrael je priznal Kosovo in tudi Srbija bo prihodnje leto preselila svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem. Komentar vodilnih Palestinske osvobodilne organizacije: »Palestina je postala žrtev Trumpovih volilnih ambiciji«.

Da ne bi preveč zamujali s temi rečmi, oz. Donaldu Trumpu pokazali vso našo zaljubljenost vanj, ko ključe Bele Hiše še ni predal Joeu Bidnu, smo tudi mi, s sklepom vlade Janeza Janše, minule dni razglasili Hezbolah za teroristično organizacijo. V celoti. Ne, kot je to storila Evropska Unija 2013, ko je tako razglasitev pripisala le oboroženemu krilu tega gibanja.

Pred kakim tednom, smo na Svetovni zdravstveni organizaciji glasovali proti humanitarni pomoči Palestincem na zasedenjih ozemljih, sedaj novo prepoznavno dejanje proti Hezbolahu, jutri morda še priznanje Izraelu ekskluzivne pravice do Jeruzalema?! O priznanju Palestine da niti ne pišem več, a odgovornost da do njega ni še prišlo nosijo v enaki meri tudi ostale dosedanje vlade, še posebej prejšnja, Šarčeva, ko je imela na mizi vse izpolnjene pogoje da bi to storila.

Totalno torej sprevržen kurz slovenske zunanje politike, ki ga bo težko sanirat. Vsaj na kratek rok. Podobno kot se dogaja »čez lužo«, kjer Bidnovo administracijo, ko se bo ustoličila, čaka vsaj enkrat več dela pri vračanju ZDA v svetovno skupnost, kot bi bilo ob vsaj delni kontinuiteti s predhodniki s strani Donalda Trumpa.   Očitno je, da je njegov, hvala Bogu, iztekajoči se mandat pustil močan pečat na politiko in početja Janeza Janše, s tviti vred. A posledice bomo nosili vsi mi. Prvi morda naši vojaki na tujem. Je, ob razglasitvi celotnega Hezbolaha za teroristično organizacijo, vlada pretehtala tveganja morebitnih reperkusiji Hezbolahovih milic na pripadnike in pripadnice SV, ki jih imamo na mirovnih misijah v Libanonu, Siriji in ne nazadnje v Afganistanu. A se res ni dalo zveslati tale mandat, na področju zunanje politike, gospod premier, na bolj miren in dostojanstven način, na Bližnjem Vzhodu vsaj tako, da si ne bi po nepotrebnem nakopali novih sovražnikov – ne gre pozabiti da Hezbolah uživa močno podporo Irana! -  in da bi ostali nekoliko bolj tankočutni do Palestincev? Vprašanje je seveda retorično.

 

Uboga Slovenija z JJ

 

SPRENEVEDANJA IN ZABLODE G. JANŠE

 

Priznam da nisem pričakoval toliko in tako odločnih odzivov doma na zadnjo kreacijo predsednika vlade – poučevalno pismo evropskim voditeljem o pojmovanju vladavine prava. Vsaj ne s strani ostalih koalicijskih partnerjev in  tudi ne od predsednika Republike. Tokrat se je izkazal. »Volitve v Državni zbor leta 2014 so bile legalne in legitimne. Od prvih demokratičnih volitev aprila 1990 so bile vse izvedene volitve legalne in legitimne, v skladu z določbami slovenske ustave.«…Ergo, premier se moti, laže in zavaja. Edina slabost v odzivu g. Pahorja, če vsega ne vem, je v tem, da to njegovo stališče ni romalo v EU in k njenim članicam enako kot je to storil g. Janša.

Všečen tudi vzklik najmočnejše Janševe zaveznice v koaliciji, Počivalškove Stranke modernega centra: «Trditve o ukradenih volitvah so povsem nerazumljive. SMC je volitve 2014 zmagala pošteno, na podlagi volje ljudi, izražene na svobodnih in demokratičnih volitvah«. No, saj je to morala storiti, če ne drugo zaradi zaščite dobrega (koliko še dobrega ohranja) imena. Ko premier govori o »ukradenih volitvah«, napada neposredno prav SMC, ki jo je takrat še vodil dr. Miro Cerar, in ki je zmagala s krepko večino ter sestavila levo-sredinsko koalicijo, medtem ko je moral Janša za nekaj časa v zapor zaradi afere Patria in od tu njegovo prepričanje, da je bil obsojen krivično in da iz Doba ni mogel doprinesti k zmagi njegove SDS.

Odzivi opozicije pričakovani in samoumevni, sicer vredni vseh pohval. Citiram dva: »Ta človek je uničil še zadnjo trohico kredibilnosti predsedovanja EU« (M.Šarec, LMŠ), in »Ko je zdravstveni sistem na robu kolapsa…novo pismo predsednika vlade, ki sramoti in ruši našo državo… Ideologijo SDS postavlja nad pravno državo. Brani države, ki blokirajo denar za spopadanje Evrope z epidemijo« ( T.Fajon, SD).

No, razen od njegovih ljudi v vladi in parlamentu, tudi evropskem, ter od molčečega Jelinčiča, od vseh ostalih v koaliciji in opoziciji je Janša kasiral same kritike in odklone. Zasluženo. In dosledno temu, bi mu morali SMC, NSi in DeSUS sedaj končno reči: »Hvala za sodelovanje!« Videli bomo, če bodo zmogli toliko koherentnosti?!

A oglasil sem se pri tej novi neverjetni zgodbi današnjega časa, zato da bi opozoril tudi na to kar bi moral premier povedati, oziroma zapisati, če je mislil pošteno, pa ni. Recimo sam uvod: "Tisti med nami, ki smo del življenja prebili pod totalitarnimi režimi, vemo, da se odstopanje od realnosti začne, ko procesi ali ustanove dobijo imena, ki pomenijo ravno obratno od njihovega bistva," Zagotovo besedilo, ki nekaj pove, a moral bi dodati, da je k temu tudi sam prispeval kot nadobuden član Zveze komunistov, da je bil akter in ne žrtev tega – kot mu pravi – »totalitarnega režima«. Sam menim, da tako hudo totalitaren vendarle ni bil in da ga ne gre primerjati, oziroma enačiti z ureditvami v vzhodni Evropi, onstran tako imenovane »železne zavese«. Pa še druga tovrstna trditev: »Socialistično samoupravljanje v bivši Jugoslaviji je bila zgolj krinka za trdo roko komunistične partije v gospodarstvu.« Moral bi pojasniti, da bi bil bolj kredibilen, da mu gre verjeti, ker v že omenjeni vlogi, mladega komunista in učenca Kumrovške partijske šole, si je za to prepričano prizadeval.

Nato, ob prehodu na post-osamosvojitveni čas, še mantra o tem, da je bil 2014 zaprt kot »politični zapornik« (nekoč je dejal, da »edini v EU«), da zaradi tega njegova stranka na volitvah ni zmagala, oziroma da so ji bile volitve ukradene in da takrat institucije EU niso storile ničesar, da bi to preprečile, kar po njegovem kaže, ko danes napadajo Madžarsko in Poljsko zavoljo zavračanja načela vladavine prava, na njihova »dvojna merila«. A niti ene besede o tem, da je bil na Dobu zaradi nečednosti pri nakupu osemkolesnikov Patria, tudi ne, da ga je Ustavno sodišče kasneje odrešilo le zaradi procesnih napak in da ga nihče, razen samega sebe in lastne stranke, ni razglasil za »političnega zapornika«. Glede teze, da so bile kot posledica njegove odsotnosti iz volilne kampanje, SDSu volitve »ukradene«, bi moral priznati vsaj to, da smo nekateri pisali, da bo stranki njegovo »mučeništvo« prej koristilo kot škodovalo. Dragi premier, kakorkoli že, ostajate edinstven. Vsakič, ki kaj poveste javnostim, kot na primer v četrtkovem intervjuju na TV Slovenija, so za vse težave, s Covidom in sicer, ki jih imamo, tudi za neslaven primat prve evropske države z največjim številom umrlih na 100 tisoč prebivalcev, krivi drugi. Vi nikoli. No, čas je za pakirat kufre in se posloviti z vodenja vlade. Slovenija vam bo hvaležna.

 

Še o nespodobni zunanji politiki

 

RUBE ZA NE VERVAT… BI REKLI TU PRI NAS, V ISTRI

 

 

»Človek se najraje ne bi več zbudil, ker je vsak dan v tej nori državi nekaj novega norega. Mi je zjutraj ob tem članku zapisala prijateljica...«

Tako na Twitterju, evroposlanka in predsednica SD, Tanja Fajon. Jaz skoraj sočasno: »Škandalozno, a ne presenetljivo ob vladi in zunanjem ministru, ki ju imamo.«

Pred dnevi mi je Dnevnik, na Odprti strani, objavil zapis o nespodobnosti naše zunanje politike pod taktirko ministra Anžeta Logarja, oziroma vlade Janeza Janše. Navedel sem tri primere totalne predanosti volji sedanje ameriške administracije, ki dokazujejo kako to čemur Logar pravi »visoka raven slovensko-ameriških odnosov, kot še nikoli prej« ni nič drugega kot skrajna, abotna slovenska servilnost do Trumpovih želja. Pa namenoma odmislim neodgovorna sporočanja »Maršala Twita«, kot so ga povsem posrečeno poimenovali nekateri mediji, po predsedniških volitvah v ZDA. Pri tem se sprašujem le kako bo lahko g. Janša verodostojno predsedoval Evropski Uniji v drugi polovici prihodnjega leta, če bo takrat še vodil vlado?!

Dejal sem, trije primeri kimanja Trumpu: NE tehnologiji kitajskega Huaweja na našem trgu, ko mu ostala Evropska Unija na stežaj odpira vrata, DA krepkemu povečanju obrambnega proračuna, ko zdravstvo poka po šivih in gospodarstvo ter šolstvo dihajo s škrgami, in NE odzivanju Svetovne zdravstvene organizacije na Covid-krizo, ko pa jo Bruselj hvali. Nisem še vedel – in se na to nanašajo odzivi v uvodu tega sestavka - da bo vlada presegla sama sebe z NE še resoluciji pravkar omenjene organizacije (WHO), na podlagi katere bi naj mednarodna skupnost Palestincem na zasedenjih ozemljih Zahodnega brega in sirskemu prebivalstvu na planoti Golan zagotovila zdravila in cepiva. Ne pozabimo, da smo sredi globalne pandemije z novim korona-virusom, ki pobija tudi na Bližnjem Vzhodu. Sledili smo seveda opredeljevanju ZDA ter še nekaj evropskih držav, ki sodijo v krog ameriških vazalov: Velika Britanija, Madžarska in Češka. Da ne omenim Izrael.

Resolucijo je podprlo 78 držav, med njimi Francija, Španija, Luksemburg, Belgija, Švica, Poljska, Portugalska, Japonska, Indija in Nova Zelandija. 36 se jih je vzdržalo, 56 pa jih ni bilo prisotnih na zasedanju.

To je prvo takšno glasovanje v zgodovini slovenske zunanje politike. Slovenija je običajno v mednarodnih organizacijah glasovala za zaščito pravic prebivalstva okupiranih palestinskih ozemelj ali se kvečjemu vzdržala. Tokrat radikalni pro-Trumpov preobrat.

Da sta tako razmišljanje in početje zajeta v DNK SDSa, gospodov Janše in Logarja, me ne preseneča  - ni prvič, ko so jim humanost, solidarnost in sočutnost ter rasna, oziroma človeška enakopravnost nekaj tujega - preseneča in žalosti pa, da jim to dovolijo koalicijski partnerji, da se temu ne uprejo Božji dobroti zapriseženi krščanski demokrati Nove Slovenije, poštenjaki in pravičniki modernega centra ter, na nazadnje, demokratični upokojenci, vendarle nosilci vrednot vsaj blizu humanosti, solidarnosti, sočutju in enakopravnosti ljudi. Pisal sem Mateju Toninu, Tomažu Gantarju, Janiji Slugi, Simoni Kustec… in vse tiho je bilo. Tudi, kot običajno, s palače na Erjavčevi 17.

Res je kar pravi Fajonina prijateljica: »Človek se najraje ne bi več zbudil, ker je vsak dan v tej nori državi nekaj novega norega.«. Ali pač…. Tako vsaj vidimo, zvemo, spoznamo, da tudi v 21. stoletju in to ne v kakem zakotnem delu Afrike ali na Kavkazu, ampak v civilizirani in napredni Evropi, v nekoč sami »zgodbi o uspehu«, je še mnogo primerov, ko je »homo homini lupus«, oziroma »clovek človeku volk!«. Je še koga sram?

 

 

 

Zunanji minister zrel za odhod

 

KO BOM VELIK BI RAD BIL ... POMPEO

 

Izobraževal se je na ljubljanski Ekonomski fakulteti ter Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije ter doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Danes minister za zunanje zadeve Republike Slovenije. Anže Logar.

Poslušal sem ga na zadnji seji parlamentarnega Odbora za zunanjo politiko in računal, da bo zmogel tisti drobec poguma ter intelektualne suverenosti, ne nazadnje iz naslova formalno pridobljenega znanja, ter se nekako distanciral od početja svojega vladnega in strankarskega šefa v zvezi s predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike. Bilo bi dovolj, da bi izjavil: »Vse kaže na novega stanovalca Bele Hiše s katerim si nadejamo enako dobrega sodelovanja kot s prejšnjim«, ali nekaj podobnega. A se to ni zgodilo. Zrelativiziral je pomen šefovih tvitov, četudi se je na njih presenečeno, če že ne zgroženo, odzval skoraj da ves demokratični svet, vsaj znotraj EU, - ne pozabimo, da gre za edinstven primer predsednika vlade ene od članic unije, ki je izstopil iz predhodnega dogovora o usklajenem odzivu na izid volitev v ZDA ter odkrito navijal za poraženega predsednika  in ga že sredi štetja glasov razglasil za zmagovalca, ter tekmeca in kasneje dejanskega zmagovalca celo žalil – izpostavil je, Logar, da »nikoli prej odnosi z ZDA niso bili na tako visoki ravni« (prej seveda pomeni pred Trumpom in preden je vajeti vladanja v Sloveniji prevzel Janša) za domnevno prejšnje slabo stanje le-teh okrivil kakopak prejšnje vlade, in vztrajal pri pomenu transatlantskih odnosov, ne da bi nihče o tem niti z besedo podvomil.

Po teh izjavah, pa odmislim aroganco, ki je g. Logarju značilna, ki pa se ne pritiče diplomatom, zlasti ne njihovim vodjem, sem spoznal, da imamo na vrhu zunanje politike in diplomacije ministra, ki nima pojma o poklicu, ki ga trenutno opravlja, oziroma o njegovih zakonitosti in veščinah.

Kot prvo, kakšen smisel ima ponavljati, kako je transatlantstvo pomembno, ko se vsi s tem strinjajo in se bo ta vez nadaljevala ne glede na to, kdo bo vodil ZDA. A propo, še transjadranstvo vam pomeni bolj malo, g. minister, glede na to, da ob spremembah volilne zakonodaje v Italiji, ki prizadenejo tudi interese slovenske manjšine, nisem slišal da bi kaj zinil. Kot drugo, samo hvalisanje, da kaj je vse storila sedanja vlada do Trumpove administracije  da bi se bilateralni odnosi povzpeli v višave, si upam trditi, da je vsaj neosnovano, da ne rečem neokusno, pa če sem malce bolj zloben, dodajam, da je »visoka raven teh odnosov, kot še nikoli prej« videna bolj kot »visoka raven slovenske servilnosti« do ZDA. Naj pojasnim: Trump zahteva, da se odpovemo tehnologiji Huaweia na našem trgu, ker da prenevarna (v resnici naprednejša in konkurenčnejša od ameriških) pri vzpostavljanju omrežja 5 generacije, mu takoj rečemo »seveda« in podpišemo sporazum, ne da bi počakali na usklajen odziv EU, še huje, medtem ko ostale članice kitajskemu gigantu že odpirajo vrata. Spet Trump zahteva, da članice zveze NATO povečajo delež obrambnega budžeta (in naročijo seveda ameriško orožje in opremo) in, rečeno-storjeno, 780 milijonov dodatnega denarja za vojsko v trenutku, ko zaradi korona-krize zdravstveni sistem poka po šivih ter šolstvo in gospodarstvo dihata s škrgami. Trump odredi, sredi že omenjene krize, prenehanje ameriškega financiranja Svetovne zdravstvene organizacije, Janša mu sledi z zahtevo po odstopu generalnega direktorja le-te, ko slednjemu, skoraj sočasno, visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije, Borrell,  izraža vso podporo EU.

A so to, g. minister, dejanja, ki odražajo visoko raven bilateralnih odnosov z ZDA? Kaj pa je Slovenija prejela v zameno? Podporo pri uveljavljanju arbitražne odločbe o meji s Hrvaško? Ugodnejše kredite za naše gospodarstvo? Odprtje ameriškega trga za slovenske proizvode in storitve? Gospodarska izmenjava itak raste že nekaj let. Morda poceni ameriško antiCovid cepivo? A ja, vaš kolega Pompeo je izjavil da nismo nikoli  »izginili iz ameriškega Radarja« in pohvalil je prečudoviti Bled. No, lepo vas prosim, g. Logar, še Melanija je pozabila na svojo Sevnico in ne vem da bi kdo iz Bele hiše čestital našima kolesarskima asoma, ki sta zamenjali ameriškega Armstronga.

Tako kot predsednika vlade, Janšo, tudi vas, g. minister, pozivam k častnemu umiku, ker niste kos poslu, ki vam je bil zaupan. Pa srečno.

 

Naj JJ odstopi!

 

POZIV PREDSEDNIKU VLADE, JANEZU JANŠI, K ODSTOPU.

 

G. predsednik,

Dovolite mi, da citiram Vaš zadnji tvit v zvezi z predsedniškimi volitvami v ZDA, z 7.novembra: »Zanimivo. V vseh državah ZDA s tesnim izidom so vložene pritožbe. Sodišča niti odločati še niso začela. Kljub temu #MSM (in ne kak uraden organ) razglasijo zmagovalca. Čestitke z vseh strani. Vladavina prava pa to…« in pa prejšnjega, z dne 4. novembra: »Precej jasno je, da so Američani Donalda Trumpa in Mika Pencea izvolili za nova štiri leta. Z zamudami in medijskim zanikanjem dejstev Trumpova zmaga bo na koncu samo še večja«.

Opažate morda med tvitoma majčkeno diskrepanco, oz. nedoslednost?

Sami ste si 4. novembra, ko je bilo štetje še v polnem teku in je demokratski kandidat sicer že vodil z 253 elektorskimi glasovi a mu potrebnih 270 še ni bilo zagotovljenih, dovolil pripisati zmago sedanjemu predsedniku, ki je zaostajal za Bidnom dobrih 40 glasov, celo s trditvijo, da je bila le-ta »precej jasna«. Halo??? Kako je lahko nekomu jasno, da bo nekdo ki zaostaja in to krepko, minuto ali dve pred koncem tekme, vendarle zmagal? V Istri poznamo igro kart, ki ji pravimo »chi fa meno«, (v Italiji ji pravijo Traversone). Zmaga namreč tisti, ki potegne slabše karte. A se te igre Biden in Trump ne gresta, oz. nista šla, mar ne?!

7. novembra pa, ko je bil plafon 270 za Bidna že dosežen in daleč presežen in je bilo, tokrat res, več kot »precej, kar povsem jasno« da je bil Trumpov izzivalec zmagal, pa te zmage ne priznate, ker da sledi pravdanje na sodiščih in je zatorej preuranjeno razglašati zmagovalca in mu čestitati. »Vladavina prava pa to…«?!

Morate priznati, da nekaj v vaših tezah in odzivih ne štima. A kar je najhuje za Vas osebno in za državo, ki jo zastopate, torej za nas vse, ki v njej živimo, da smo se z Vašim dokazano prenagljenim dejanjem, z Vašo razglasitvijo zmage Trumpu in nepripravljenostjo priznati zmoto ter čestitati dejanskemu zmagovalcu, torej Bidnu, znašli na zemljevidu sveta kot unikum. Hvala Bogu, da nas je te sramote vsaj delno opral predsednik Republike, ki je Joe Bidnu lepo čestital, tudi, pohvalno, z bolj osebno noto iz naslova njunih neposrednih srečanjih 2011 in 2015. Pohiteli so s čestitkami tudi večji del vaših ministrov, le minister za zunanje zadeve Anže Logar ne ve kaj povedati. Moral bi, tako kot ostali, kot vsa Evropa, od predstavnikov unije do kolegov in kolegic članic – celo vaš madžarski vzornik, Viktor Orban je čestitko Bidnu že poslal – tako kot ves svet, nenazadnje kot velevajo osnove diplomatskega vedenja, a si šefa ne upa pustiti samega v tej Don Kihotski bitki z mlini na veter.

Iz vsega povedanega, pa četudi bi imeli polno kontrolo nad epidemijo Covida-19, kar Vam je žal, glede na dnevne statistike, težko priznati, sledi da vam ni več mesta na čelu vlade, da se morate umakniti ali Državnemu zboru vsaj ponuditi odstop, oziroma preveriti ali vam še zaupa. In to kar vi sam, brez čakanja na kak poizkus konstruktivne nezaupnice s strani opozicije. Ne bodite kot Trump, ki v Belo Hišo ne namerava spustiti nikogar, ali bo celo zamenjal ključavnice. Prevzemite odgovornost za ta gromozanski in mednarodno odmevni spodrsljaj in omogočite da vajeti vlade prevzame nekdo drug, ali vsaj da se predčasne volitve razpišejo, brž, ko bodo epidemiološke razmere to dovolile. Pa ostanite zdrav.

 

 

Tristezza per l'agire di 2 connazionali

 

LETTERA APERTA ALL' ON. FELICE ŽIŽA… E ANCORA A QUALCUNO

 

Onorevole buon giorno

 

Mi ripeto in forma aperta, pubblica, sperando questa volta in una sua risposta alla email da me inviatale circa un mese e mezzo fa. Non credo non l'abbia ricevuta, credo piuttosto abbia preferito ignorarla, perche scomoda, ovvero non darle peso. Forse, sapendo ora che la mia missiva la leggono in tanti, mi degnera' della sua attenzione.

Ecco, scrivevo e lo riconfermo oggi di non poter non manifestarle il mio rammarico e la mia tristezza per il voto di sostegno che ha deciso di esprimere nei confronti del ministro agli interni sloveno, Alojz Hojs, quando l'opposizione ha chiesto le sue dimissioni per tutta una serie di pratiche non solo moralmente ma anche legalmente dubbie. Per quanto motivata l'interpellanza con il SI del ministro al concerto del controverso cantante croato Thompson, qualora l'avesse organizzato in Slovenia, concerto poi mai avvenuto e quindi fondate, le accuse, su una motivazione fragile e oramai obsoleta, sono scaturite dal dibattito molte altre piu' gravi imputazioni verso il ministro, quali quelle riferite ai suoi palesi tentativi di condizionare l'operato della polizia e della procura di stato agli interessi del suo partito – l'SDS del premier Janša. Provvedere con l'esonero del direttore dell'Ufficio di investigazione nazionale, Muženič, il giorno dopo che costui annuncia di aver aperto l'inchiesta nei confronti del ministro all'economia Počivalšek per lo scandalo di mascherine e ventilatori, e ordinare la revisione di tutti i casi in cui direttamente o indirettamente si toccano gli interessi dell'SDS, sarebbe bastato per dubitare dell'integrita' morale e professionale e delle buone intenzioni di Hojs. Che poi si venga a sapere addirittura dell'affare con l'ex sindaco di Capodistria, Boris Popovič, e amici per ottenere sotto, ma sotto sotto costo, una parcella a Colombano - scandalo tout court - e nessuno della coalizione, neanche lei, batte ciglio, e' non solo scandaloso, anche vergognoso! Che si sia messo in coalizione con Janša passi - e' sempre stato opportuno per i rappresentanti delle due minoranze allearsi col governo in carica, indipendentemente dal colore politico, - ma che abbia sacrificato con la firma anche la propria sovranita' e dignita' intellettuale, non me lo sarei mai aspettato. Peccato, francamente speravo di piu' in lei. 

Cosi' come speravo – e colgo l'occasione di questa  lettera per dirlo - nel nuovo rappresentante della Comunita' nazionale intaliana al Consiglio di programma dell' Ente Radiotelevisivo nazionale, David Runco. Maurizio Tremul, prima di lui, aveva sempre tenuto una posizione ineccepibilmente equidistante dagli interessi politici a confronto in quest'organo, atteggiamento che col successore e' venuto a mancare. Alla prima prova importante – la richiesta di destituzione del direttore generale Igor Kadunc - Runco ha fatto cilecca. Era palese, gia' con la nomina di nuovi consiglieri da parte dell'attuale governo, per non parlare delle proposte di legge sull' RTV e sull'Agenzia di stampa STA, che Janša ce la sta mettendo tutta per assoggettare i due media piu' importanti al proprio volere, alla propria agenda politica, e l'allontanamento del non comprabile Kadunc sarebbe stato un passo importante in questa direzione. Per un voto la sporca manovra non e' riuscita, ma rattrista il SI alla destituzione espresso da Runco. Che sia stata una sua scelta personale o concertata con altri non lo so, forse Kadunc ha prestato troppo poca cura al programmi radio e tv della comunita' italiana, e quindi difficile riconfermargli fiducia, ma sostenere la politica dell'attuale governo nei confronti dell'ente cui vuole tagliare buona parte del canone per canalizzarlo nei media privati dell'SDS, e quindi penalizzare ulteriormente anche i programmi regionali e minoritari, e' spararsi direttamente in testa.

Insomma, onorevole Žiža e caro Runco, rattristano molto le vostre decisioni e non credo di essere il solo a pensarla in questo modo. Comunque, attenti al Covid.

 

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

 

Pahor oglasi se!

 

Prošnja Predsedniku Republike

 

Spoštovani g. Predsednik Republike, Borut Pahor,

Poznava se... koliko že? Dobrih 30 let, še iz časa izdihljajev Zveze Komunistov, ko sva skupaj sedela na zadnjem Centralnem komiteju in prispevala tudi mi dva, kdo več kdo manj, prilagajanju partije izzivom časa in prehoda iz enopartijske v večstrankarsko politično ureditev. Opuščali smo komunizem in stavili na sodobno, evropsko profilirano socialno demokracijo. Vodili so nas v prvih korakih te preobrazbe najprej zadnji predsednik ZKS Milan Kučan, nato Ciril Ribičič ter preminula Peter Bekeš in Janez Kocjančič.

1997 leta je nastopil tvoj čas, prevzel si vodenje stranke in ostal na njenem čelu celih 15 let. Spomnil se boš, da sem ti bil prva štiri leta podpredsednik, ki ga je bil izbral tako kot tebe kongres, in da kohabitacija pri vodenju in zastopanju stranke ni bila ves čas enostavna. Tudi javno sva se prepirala predvsem okoli razumevanja mejnega spora s Hrvaško in ponujanja rešitev zanj, pa tudi sicer na temo bolj in manj levih pogledov na razvoj družbe. A s sprotnimi včasih, priznam, tudi zelo kislimi nasmeški, ter vzklili, da ima v stranki pač vsak pravico do svojega mnenja in da znamo sobivat z razlikami, sva speljala mandat do konca. Ker je bil vendarle naporen, se v njegovo nadaljevanje več nisem podal. A to ni prekinilo najinega sodelovanja bodisi na Predsedstvu stranke bodisi v poslanskih klopeh Državnega zbora. Slednjega si tako dobro vodil, da si se tu pa tam spozabil na stranko in sotovariše, ki pa smo ti kljub temu vselej stali ob strani. Nekaj letni skok v Bruselj, v Evropski parlament, nato vrnitev domov in prevzem vlade ter končno od 2012 dalje na čelu Republike. Brez dvoma, kariera, ki jo v sodobni Sloveniji ni zmogel nihče drug.

Čemu ves ta historiat? Ker bi te rad tudi spomnil, da te je volilo ljudstvo, ne strankarska matematika, in da si poklican ne le k podeljevanju priznanj in k vsem všečnim slavnostnim govorom, temveč tudi in predvsem, k varovanju vrednot in temeljev na katerih slonijo zidovi Republike in njene ureditve. Res je, da o tem ne odločaš ti, da to počneta zakonodajna in izvršila oblast, a tvoja beseda, tvoje mnenje, tvoj pogled na to kar počneta omenjeni dve ima neko težo, ki jo ne ena, ne druga, ne vlada, ne parlament ne moreta preslišati. No, ne zameri, a osebno in prepričan sem da tudi velik del javnosti, pogrešamo tovrstno odzivanje.

Dogajajo se, ob zgodovinsko pogubni zdravstveni krizi, ki smo ji priča, dramatični udori v temelje demokratične ureditve države, predvsem s strani vlade, (napadi na sodstvo, medije in civilno družbo, nespodobne kadrovske menjave in prevzem tudi zapisano neodvisnih družbenih podsistemov, blatenje države v tujini, nevarna nova pota v zunanji politiki in še kaj…) in kar ti zmoreš je le pozivanje, ki postaja že dolgočasno, duhomorno in brezvezno, k spravljivosti in k medsebojno spoštljivemu dialogu. To ni nič!

Nedavno si gostil posvet o načelu delitve oblasti, ki se je sprevrgel skorajda v proces zoper sodnike in tožilce. Prvi tožnik predsednik vlade, Janez Janša, ki je zabrusil predsedniku Vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, ne da bi se mu niti z besedo opravičil za žaljive tvite, da si naj sodstvo, ugled zasluži. Bolj očitajoča kot pohvalna do sodne veje oblasti tudi oba predsednika zakonodaje, oz. Državnega zbora in Državnega sveta. Da bi Janšo, Zorčiča in Kovšco spomnil, da ugled njihovih ustanov ne seže niti do kolen sodstvu, si nisi upal.

No, sedaj je tu nova priložnost, da se vsaj delno odkupiš. Solidariziraj z odgovornimi uredniki poglavitnih slovenskih medijev, podpisniki pisma »Pod pritiski ne bomo klonili«, povej jim, da deliš njihove skrbi in njihov boj za ohranitev neodvisnosti hiš in uredništev, ki jih vodijo, oziroma novinarstva v celoti,  ponudi jim »jabolko navdiha«, ki si jo že podelil zdravnikom, medicinskim sestram, delavcem zdravstvene nege, prodajalkam in prodajalcem, komunalnim delavcem. Ali meniš, da si jo ne zaslužijo? Skratka, Borut, stori končno korak v pravo smer! Slovenija ti bo hvaležna.

 

NTP akt mednarodnega prava

 

STOPILA V VELJAVO POGODBA O PREPOVEDI JEDRSKEGA OROŽJA

 

Pred dvema dnevoma, 24. oktobra, je z ratifikacijo, ki je prišla iz Hondurasa, Pogodba Združenih Narodov o prepovedi jedrskega orožja (NTP) stopila v veljavo kot akt mednarodnega prava. Tehnično bo potrebno sicer počakati še 90 dni, torej na 24. januar, nato bo pravnomočna. Vse podpisnice, ki so jo tudi ratificirale, - 50 je bilo določeno število za njeno aktivacijo – bodo vezane nanjo. Od tu dalje sledi čakanje na ratifikacijo še ostalih podpisnic – 72, ter ozaveščanje e njegovi nujnosti doslej abstinentih članic OZN ter jedrskih sil.

Kot je znano je Slovenija odklonila sodelovanje tako pri pripravi tega akta kot pri njenem sprejetju, ker da – je dal vedeti takratni predsednik vlade Miro Cerar (2017) – brez veze vse dotlej dokler ga ne bodo sprejele vse države, ki posedujejo jedrsko orožje, z Severno Korejo vred. Da je šlo, z glasovi 122 članic svetovne organizacije, za pomembno sporočilo o največji grožnji človeštvu za odpravo katere si je vendarle vredno prizadevati, se dr. Cerar, na moje veliko razočaranje, ni menil. Še manj je pričakovati od vlade Janeza Janše, ki dobesedno klečeplazi pred željami Trumpove administracije, zato pa apel, poziv, njeni naslednici, upam da »koaliciji ustavnega loka«, kadarkoli že se bo ustoličila, da to sramoto, ki visi nad našo Republiko, odpravi čim prej. Prepričan sem, da to pričakuje velika če že ne ogromna večina naših državljank in državljanov. Ne morem verjeti, da nam je vseeno ali je svet oborožen z najbolj uničljivimi arzenali ali ne. Naj spomnim, da med vodilnimi ljudmi omenjene koalicije, je predsednik LMŠ, Marjan Šarec, že leta 2017, ko je kandidiral za predsednika Republike, podpisal poziv Mirovnega inštituta k podpori Slovenije protijedrski pogodbi, a je nanjo očitno pozabil ko je kasneje prevzel vodenje vlade. No, tu je sedaj nova priložnost. LMŠ, SD, Levica, SAB in še kdo…ne zamudite jo. Pri tem ni ovita niti članstvo v NATO. Pogodba o tem ne zapoveduje pristanka na jedrsko doktrino zavezništva. Torej, storimo korak, pa četudi milimetrski, glede na našo velikost, v smeri sveta brez jedrskega orožja!

 

Naj gre denar k preoblikovanju SV

 

780 milijonov evrov za vojsko? Ne, hvala – 2

 

Da, a samo če za njeno korenito preoblikovanje. Pojasnim v nadaljevanju.

Najprej se zahvaljujem avtorici zapisa pod tem naslovom izpred nekaj dni, Bojani Glavini, za problematiziranje nečesa, ki med profesionalci v politiki gre v nos za enkrat le Levici. Ostali domači svet, če odmislim petkove protestnike, se s tem praviloma ne ukvarja. Več ali manj soglaša ali molči.

Govora je o velikem denarju za vojsko, ki ga tako kot je danes strukturirana nedvomno potrebuje, nenazadnje zaradi bolj dostojnega plačila njenih pripadnic in pripadnikov, ki pa z gledišča današnjih zdravstvenih razmer, zlasti deficitov v zdravstvenem sistemu ter tudi realnih groženj in izzivov časa, ki ga živimo in ki prihaja, je do neke mere vržen stran, oziroma nesmotrno načrtovan.

Ga. Glavina pravi, da ni zadrta pacifistka. Sam se prištejem k pacifistom četudi brez zadrtosti, a delim velik del njenih ocen. Razlikujeva se nekoliko le pri namembnosti tematizirane vsote, ki jo osebno opravičujem izključno ko gre za nakupe reševalnih zrakoplovov - rad bi sicer namesto transportnega letala na spisku videl Canadaira ali dva Air Tractorja  - in boljše plače najslabše plačanim vojakinjam in vojakom.

Tisti, ki me berejo vedo, da že nekaj časa vztrajam pri tezi, da gre SV reformirati v celoti in državo odpraviti iz zveze NATO, oziroma v obratnem vrstnem redu, ker če ostanemo v tem zavezništvu se bomo morali še naprej držati njegovih pravil, ki jih krojijo kot je znano in razumljivo, najmočnejše članice, ZDA in primis. Mi smo le ubogljivi podizvajalci. Pa ne le pravil, tudi doktrine in politike, kar se je v našem 15 letnem članstvu že nič koliko krat videlo (Irak, Afganistan, Sirija, Libanon, Latvija, jedrski pritisk vse bolj proti vzhodi Evrope, zavrnitev Pogodbe OZN o prepovedi jedrskega orožja…) In pravila, ki so jih postavili »veliki« nas silijo k povečevanju proračuna na vojsko - formalno za »obrambo« - na 2% BDPja. Ne razumem čemu Levica ni še sprožila potrebnih postopkov za razpis zakonodajnega, ali vsaj posvetovalnega referenduma, o našem nadaljnjem članstvu v NATO?! Naj ponovim še enkrat. Če si je upalo Združeno Kraljestvo izglasovati Brexit, oziroma oditi iz EU, kar se tudi v praksi kaže kot izjemno zapleten proces z nepredvidljivimi posledicami, zapustiti Severnoatlantsko zavezništvo je nič koliko bolj enostavno, razen če pristanemo na to »ujetništvo« zaradi strahu pred tem, kar bi nam utegnili storiti zavoljo našega odhoda, »užaljeni gospodarji«.

A če se vrnem k reformi SV, zato da bi že danes porabljen denar zanjo porabili bolj smotrno in še posebej s pogledom naprej, v to kar nas čaka, v izzive, ki jih prinaša čas in za katere vemo - pri opozarjanju je stroka enotna! Gre za krizo, ki jo doživljamo s Covidom-19, za podobne, ki se nam utegnejo zgoditi, ko bo ta mimo - morda še hujši virusi - ter za posledice tako neustavljivih podnebnih sprememb kot enako nezadržnih migraciji. Opisano se zagotovo dogaja in se še bo, da bi nas kdo vojaško napadel, oziroma ogrožal (kdo???) je pričakovati tako kot da bo cunami zalil Ljubljano. Skratka, potrebujemo več zdravstvenega in negovalnega osebja, bolje opremljeno zdravstvo in civilno zaščito, popolnitev policijskih vrst, tudi v zaporih, in  vojsko v bistveno manjšem obsegu a usposobljeno - soglašam z go. Glavino - za kibernetsko in biološko obrambo ter za sodelovanje na mednarodnih mirovnih misijah pod izključnim okriljem Organizacije Združenih Narodov. Za predlagane spremembe, to je za prekvalifikacije dela vojakinj in vojakov za potrebe zdravstva, socialnega skrbstva, civilne zaščite in policije, za nakup reševalnih in gasilskih zrakoplovov in za usposabljanje ter opremljanje vojske za kibernetsko in biološko varnost, ocenjujem, seveda špekulativno, da bi bili načrtovani 780 milijoni evrov več kot dovolj. K tej reformi sem poznal mojo politično izbranko - SD, enako pozivam Jožeta P. Damijana in Koalicijo ustavnega loka. Morda bodo zbrali dovolj poguma in znanja za ta izziv, če pa ne naj zmorejo vsaj pristop k Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja. Brez tega, razočaranja ne bom mogel skriti.

"Pripovedujem svoje življenje"

https://drive.google.com/file/d/1DDM042AreTLQOLh2NvIMBjQhePizRAq7/view

E per chi sa l'italiano, il racconto della "Guerra d'indipendenza" nel giugno-luglio '91 a Capodistria

"Una settimana insolita in via Verdi 10"
https://drive.google.com/file/d/0B9eapvEJyyGbLVFNdEE2LWJUdXc/edit

interpelacija kot vestern

 

KO SI ŠERIFOV PRIJATELJ POČNEŠ LAHKO VSE

 

Kot v mnogih kavbojskih filmih. V zakotnih mestecih daljnega Zahoda je zakon  šerif. Bolj poredko mestni sodnik, a tudi on odloča bolj po lastnem okusu, po simpatijah ali trenutnem navdihu, seveda tudi po pritiskih množice, kot po predmetnem zakonu in na osnovi materialnih dokazov. Če že ni prišlo do linčanja, obtoženec za krajo konja, ali živine, ali umor, je obsojenec na obešanje še preden je obsodba formalno izrečena, s poroto ali brez. Reši se le zaprisežen prijatelj šerifa ali sodnika tudi če so ga ujeli, ko je s sekiro sekljal izbrano žrtev. Sodba se bo glasila: oproščen, ker ga je bila žrtev v dejanje prisilila.

Ko sem spremljal minuli petek interpelacijsko sejo Državnega zbora na račun ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, sem gledal poceni vestern prenesen v današnji čas in iz saloona v parlamentarno dvorano. Na obtožni klopi minister, na sodniškem pultu  in med porotniki skoraj sami oboževalci, prijatelji in servilni spremljevalci. Sodba je bila znana vnaprej: nedolžen!...in proces? škoda časa!

Tožniki so bili zbrali celo plejado obremenilnih dokazov, ki bi v spodobnih demokracijah spodnesli poleg ministra še vlado zraven, a ostali so praznih rok. Seveda, pričakovano.

Zadovoljen minister, zadovoljni njegovi podporniki. Razprava je bila izrazito ideološka, je dejal Hojs in mu pri tem ni kaj očitati. Če si intimno prepričan in te k temu spodbuja še šef, da si kot notranji minister podrediš lahko ves sistem, ki je poklican k upravljanju notranjih zadev, tudi v segmentih (policija in tožilstvo) ki jim Ustava predpisuje polno neodvisnost od politike, oz. avtonomijo, je tvoje razumevanje teh razmerij izrazito ideološko in pomagal si boš pri tem z interpretacijami pojma avtonomija vse dotlej, dokler bo samo Ustavno sodišče določilo ta pravo, oziroma ti dovolilo poseganje v operativno delo policije in tožilstva, ali te okregalo in ti tako početje prepovedalo. In ideološki so seveda tudi očitki in obtožbe, ki govore nasprotno. A še slep bo videl, da ko minister pojasnjuje svoja početja kot prizadevanja za depolitizacijo policije in tožilstva, pa glede na poglede celotne vlade, lahko raztegnemo ta boj še na sodstvo in javne medije, ki naj bi bili orodja v rokah političnih nasprotnikov, oz. »skrajne levice« in »globoke države«, počne prav to proti čemur bi se naj boril – domnevno okužene sisteme skuša politizirat in jih pritegniti k svoji stvari.

No, dopustimo mu, češ tudi predhodniki bi naj se vedli podobno, toda ko poskrbiš za odstavitev šefa nacionalnih preiskovalcev takoj za tem, ko je slednji javnosti naznanil začetek preiskave na račun tvojega prijatelja in zaveznika, in zahtevah nadzor nad preiskavami, ki ti ne dišijo ker spet v breme kompanjonov, se ideologija konča, oziroma preide v, milo rečeno, lumparijo. Še bolj, ko si zavestno udeležen v posel, ki ti prinaša veliko materialno korist mimo vseh pravil in norm. Mimogrede boste dovolili, g. minister Hojs, da kriminalisti začno preiskavo primera, ki ga je razkrilo, kot mu pravite, »glasilo Levice«? Govorimo o petičnih komunalno opremljenih parcelah v Kolombanu, ki jih je nekdanji župan Kopra, ko je še bil v funkciji, s pomočjo nekega ruskega poslovneža, poskrbel zase in prijatelje po izredno nizki ceni, oziroma na račun davkoplačevalcev? Samo vi, ko bi to isto parcelo kupili po realni ceni, po taki ki velja za vse ostale smrtnike, bi morali baje odšteti še dobrih 150 tisoč evrov. Drži? Tudi tu se ideologija konča, razen če ste vanjo tudi formalno, v SDSu, vključili in opredelili kot vrednote sodobnega časa, zlorabo položaja, klientelizem, nepotizem, korupcijo, pridobitev premoženjskih in drugih koristi mimo vrste?

Če že ne kolega Matjaž Nemec in drugi interpelatorij, so vas drugi nadzorniki politike našli z rokami v marmeladi, a kljub temu vztrajate pri tem da ste nedolžni, da so barabe oni, ki vam nečednosti očitajo in pozivajo k odstopu. Ja, saj, v tesnem prijateljstvu ste tako s šerifom kot sodnikom. Amen. Bonanza se nadaljuje.