lunedì 31 agosto 2020

Naj Pahor pove ali ima Janša prav!


JAVNO VPRAŠANJE PREDSEDNIKU REPUBLIKE

 

Spoštovani g. Borut Pahor,

102. člen Ustave pravi, da kot predsednik Republike predstavljate Republiko Slovenijo in ste vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil. 107. člen pa opredeljuje Vaše pristojnosti, med katerimi pa ni izrecno zapisane dolžnosti, da varujete čast in dobro ime države, ki jo zastopate. Ali se je zakonodajalec pred skoraj 30 leti, ko smo ustavo oblikovali, na to spozabil, ali je presodil, da je bila ta dolžnost samoumevna, oz. implicite v samem zastopanju.

Kakorkoli že, počastili ste z vašo prisotnostjo in vašim pozdravnim, a ne le pozdravnim, nagovorom minuli ponedeljek, 15. edicijo Blejskega Strateškega Foruma in pozvali udeležence, med katerimi kar 6 državnih voditeljev vzhodnih članic EU ter še predsednika Srbije, k skupnim prizadevanjem za krepitev enotnosti Evropske Unije. Plemenito. Bravo! Toda poslušali ste, domnevam, tudi panel vseh sedmih omenjenih državnikov, za katere je znano da jih v mnogočem povezuje, recimo temu, drugačno, bolj fleksibilno razumevanje načela vladavine prava, kot velja pri bolj etabliranih, ali če hočeva, članicah EU z daljšim članstvom in daljšo demokratično šolo.

Spraševalec , oz. moderator razprave, ni mogel seveda mimo tega vprašanja in od našega premiera, Janeza Janše, je prejel naslednji odgovor: »Gotovo ste bili tu tudi pred šestimi leti. Nekaj mesecev pred dogodkom smo imeli volitve in volitve so bile ukradene in vsi ste se obnašali kot da se ni nič zgodilo. To so dvojna merila. Imeli smo politične zapornike, med njimi sem bil tudi sam. Takrat se ni govorilo o vladavini prava v Sloveniji.«

Sam ocenjujem izjavo za dokaj obremenilno za Slovenijo, zagotovo tako, ki ji krni ugled, negira toliko opevano »zgodbo o uspehu«, postavlja jo dobesedno ob bok Belorusiji, ko že spremljamo tamkajšnje dogodke.

Sprašujem Vas, dragi predsednik, ali so bile po Vaši presoji, v skoraj 30 letni zgodovini samostojne Republike Slovenije, volitve kdaj ukradene, četudi sam ne razumem dobro kako je mogoče volitve krasti, in ali ima, oz. je imela Slovenija v tem času politične zapornike, med katerimi tudi sam g. Janša? To ste dolžni, še posebej tuji javnosti, povedat, sicer bo tudi na nas padla senca dvoma, ali smo si članstvo v Evropski Uniji sploh zaslužili, ker kot meritorne bodo izzvenele le besede predsednika vlade. Hvala za odgovor in lep pozdrav!

 


"Pripovedujem svoje življenje"



venerdì 21 agosto 2020

Digitalnemu Kongresu SD

 

ODPRTO PISMO SOCIALNIM DEMOKRATOM

  

Dragi tovarišice in tovariši,

 

Že 11 let nisem več član stranke – izstopil sem ko sva se razšla s takratnim še predsednikom Borutom Pahorjem okoli razreševanja mejnega spora in sicer odnosov s Hrvaško ter tudi zaradi drugih nepremostljivih razlik v najinih pogledih, pri čemer sem se bil znašel, znotraj vodstva in poslanske skupine, povsem sam - a ostal sem vaš simpatizer in kar je pomembno, volivec. 36 let aktivnega članstva (ZK, ZKS-SDP, ZLSD in SD) se z vesti zradirat ne da!

Kongres, na katerega se pripravljate, bo, digitalno, določil novo strankino vodstvo. Lepo, a če bo to vse, bo slabo, četudi bo že sam izbor, recimo, nove predsednice ali novega predsednika, do neke mere nakazal smeri nadaljnjega delovanja stranke. Menim namreč da bi morali na kongresu tudi izrecno nasloviti teme, ki bodo tvorile program Socialnih Demokratov, oziroma ga dodatno dodelati, obogatiti, morebiti korigirati, skratka aktualizirati , glede na novo nastale politične in obče družbene razmere.

Ne dvomim, da bodo podnebne spremembe in odnos do okolja med prvimi, tudi ne kako popraviti škodo, ki jo pušča za seboj trenutni Janšev oblastniški pohod, tako v notranji kot v zunanji politiki, a morali bi zbrati pogum in reči nekaj tudi na temo varnostne politike, poiskati odgovor na vprašanje, ali je taka kot je, primerna za čas, ki prihaja. Govorim o razmisleku po preoblikovanju vojske v luči novih izzivov in groženj, ki jih prinašajo zlasti mutirajoče podnebje, selitve narodov, pojavljajoče se nove bolezni, ter po nadaljevanju s članstvom v NATO, ki mu recimo, konkurentka stranka na levici - Levica, nasprotuje, pri čemer ima vso mojo podporo. Že velik korak bi bil, ko bi, glede na številne pomisleke v javnosti, nenazadnje stroškovne, o smiselnosti tega članstva, soglašali s tem, da bi po 15 letih znova preverili utrip ljudstva, oziroma razpisali ustrezen referendum z vprašanjem, ali ostati v tem zavezništvu, ali iz njega oditi. Če so Britanci to storili z EU, neizmerno lažje, enostavneje, se je opredeliti do pripadnosti Severno-atlantskemu zavezništvu.

O razlogih mojega nasprotovanja temu članstvu, ki jih je veliko, ne bom tu podrobno. Bodi dovolj prepričanje, pa dvomim da le moje, da smo pri mnogih rečeh, ali celo vseh, ki jih le-to  predpostavlja in narekuje, nesuvereni, podrejeni, servilni, mestoma celo sramotno hlapčevski.

Da bi se zavezništvu pridružili smo 2003 leta podpisali abotno Vilensko izjavo - si štejem v čast, da sem na Odboru za zunanjo politiko edini glasoval proti, ker ni bilo dokazov o tem, da bi Husseinov režim posedoval orožje, kemično, biološko ali drugo, za množično uničevanje in ni bilo torej opravičila za ameriško-zavezniško agresijo na Irak brez mandata OZN, - sedaj, da bi se še bolj prikupili ZDA, in to pod najslabšo in najbolj nevarno administracijo po drugi svetovni vojni - Trumpovo,  je vlada podpisala izjavo o varnosti omrežij 5G in zadala udarec odnosom s Kitajsko, do neke mere tudi jedru EU, ne da bi se z njim vsaj posvetovala ter povprašala še Državni zbor. Še več, premier Janša je celo pozval ZDA k namestitvi svojih vojakov na našem ozemlju.

Med tema "vazalskima" dejanjema, smo pred tremi leti, takrat še z dr. Cerarjem na čelu vlade, odklonili sodelovanje pri oblikovanju in podpisu Pogodbe Združenih Narodov o prepovedi jedrskega orožja, ki ji je pritrdilo več kot 120 članic svetovne organizacije, k pristopu katere sta več krat pozvala tudi generalni sekretar OZN, Guterrez, in sam papež Frančišek. Cerarjevi argumenti: »Z jedrskim orožjem smo bolj varni, kot brez njega, dokler ne bodo vse države, ki ga posedujejo pristale, da se mu odpovedo, nima smisla pristopiti k pogodbi in če ga že ima Severna Koreja, naj ga imajo tudi drugi.« No, pozivam vas, da že takoj prispevate svoj podpis na peticijo "Pristop k Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja" – je na spletu, na strani Mirovnega inštituta -, ki smo jo s takratno predsednico te ustanove, Nežo Kogovšek Šalamon, in profesorjem Miroslavom Gregoričem, največjo slovensko avtoriteto s področja jedrske varnosti, oblikovali , da bi vršili pritisk na vlado in parlament per privedli tudi Slovenijo k aktivnim podpornikom omenjene pogodbe. In seveda, pozivam vlado, ki jo bodo vodili ali v njej sodelovali SD, da to sramoto popravi in našo državo vrne v klub zagovornikov sveta brez jedrskega orožja. Mimogrede s članstvom v NATO, tudi če se mu ne bi odpovedali, se nismo z ničemer zavezali k pristajanju na jedrsko doktrino njenih vodilnih članic.

In ko, če boste sooblikovali prihodnjo slovensko vlado, če vam bodo volivke in volivci podelili ta mandat, prekličite podpis na izjavo o varnosti omrežij G5, odprite razpravo o preoblikovanju vojske in prispevajte podporo Levici ali drugim pobudnikom referenduma o nadaljnjem članstvu v NATO.

 Bodite pogumni, načelni in uspešni! Bodite levi!



"Pripovedujem svoje življenje"


mercoledì 19 agosto 2020

Politični amaterizem

 

»Če sem težava jaz, me članstvo lahko razreši«

 

Tako predsednica Demokratične stranke upokojencev, podpredsednica vlade in ministrica za kmetijsko in prehrano, Aleksandra Pivec, o turbolencah v stranki in številnih pozivih in celo zahtevah, da se od vodenja le-te poslovi, ker da ji je z vrsto neprimernih vedenj (službeno-zasebna gostovanja na Krasu in v Izoli…) hudo načela ugled in jo spravila na rob parlamentarnega praga ali čez.

Ob vedenju, da je med zahtevami za umik tudi tista, enoglasna, vseh petih poslancev DeSUSa in pa predsednika strankinega sveta ter kolege v vladi, ministra za zdravje Tomaža Gantarja, že sama v naslovu citirana izjava govori o tem da v politiki gospa nima več kaj iskati, ker ne pozna osnovne postulate in pravila tega poklica.

Brani se s tem, da naj bi bila žrtev zarote nekih ozadji, pod taktirko predhodnika na čelu stranke, umaknjenega iz javnega življenja, Karla Erjavca, da jo na terenu članstvo podpira, ker da ni podleglo tej histeriji, kot ji pravi, išče podporo pokrajinskih odborov (v enih jo prejme, v drugih ne), in da po pravilih stranke edini, ki jo lahko zamenja je organ, ki jo je izvolil, torej kongres. Nihče drug, svet, ki ga vodi Gantar in ki je vendarle najvišje telo med kongresoma, najmanj! In se z ene ter druge strani, vrstijo interpretacije statutarnih določil, ki naj bi ta vozel odmotale. Medtem pa je stranka, po zadnji anketi Vox Populi, če bi se volitve zgodile zdaj, že izven ponovnega vstopa v Državni zbor, prvič odkar obstaja, to je 20 let.

Ne, gospa Pivčeva, tako se v politiki ne dela, tako se težave, ko pride do notranjih sporov in razprtiji v kateri koli stranki, ne razrešujejo, tudi ko bi bila vsa resnica in ves prav na vaši strani, tudi ko »težava« ne bi bila vi, ampak vsi ostali strankini deležniki pa zraven vsi mediji, tudi ko bi vas podprli vsi lokalni odbori, tudi ko bi šlo res za montirano zadevo, oziroma za zaroto od samega Boga zrežirano. Ko ti javno mnenje pove, da stranke več ni, se zgodba konča!

Sicer, nečesa očitno ne razumete in bi vam moral vaš glavni pribočnik za odnose z javnostmi, danes upokojeni a izkušeni mariborski novinar RTV, Janez Ujčič, moral zadevo pojasniti. Pa pustiva ob strani kolego Gantarja, ki po položaju, ki ga zaseda v stranki (predsednik sveta) je hierarhično vendarle takoj za vami in je v javnosti veliko bolj priljubljen. Reciva da njegovo mnenje, njegov poziv k vašemu odstopu in njegova namera, da vas k temu prisili z nezaupnico sveta, ne štejejo, in ozriva se na vaše strankine sopotnike v parlamentu. Tu sta začetek in konec vaše politične misije. Prišlo je do razkola s celotno poslansko skupino. Potem ko nikogar od petih niste prepričala z vašo razlago dogodkov na Krasu in v Izoli, ko tudi računov in drugih dokazil vašega prav niso hoteli videti, in je sledil poziv k umiku, je bilo zgodbe z vašim političnim preživetjem v stranki konec. Pravite da vas lahko razreši le kongres in reciva, da po nekem čudežu, tega ne stori, da vam izreče celo 100% podporo, oziroma odžene »prevratniške« poslance. Iz Državnega zbora jih ne zmore odgnati nihče, lahko jih stranka le izpiše iz članstva ter iz nadaljnjih kandidatur, pri čemer je jasno, da brez strankinega zaledja, bodo Jurša in tovariši ali šli vsak po svoje ter se pridružili drugim poslanskim skupinam, oziroma strankam, ali ostali skupaj kot neodvisni, ali celo poiskali podporo za ustanovitev nove stranke, recimo DeSUS-2, v kar sicer malo verjamem, glede na leta, ki jih nosijo s seboj. V vsakem primeru, DeSUSa in njegovih 5 glasov v sedanjem parlamentarnem mandatu ne bo več! In dvomim, da vas bo v takih razmerah g. Janša obdržal v vladi, ki si bo morala pomagati s predanim Jelinčičevim SNSjem ali s napornim sprotnim trgovanjem z ex DeSUSovimi poslanci. Na naslednjih volitvah pa, demografski sklad gor ali dol, ne bo več ne njih, ne vas, ne stranke. Le še spomin!

 


venerdì 14 agosto 2020

Tudi Slovenija med "vazali" ZDA

 

HVALA BOGU… NEKDO SE JE VENDARLE ODZVAL!

 

No, Vsemogočni nima pri tem nič, ali zelo malo. Zahvala gre prej Levici in Socialnim Demokratom, edini, ki so zaznali problematičnost naše udeležbe pri Izjavi s katero Trumpova administracija bi rada izločila Kitajsko in predvsem njeno vodilno družbo Huawei, iz tekmovanja za trg omrežji 5.generacije v korist ameriškim telekomunikacijskim velikanom, ki očitno zaostajajo za Huaweiem. Pojasnjuje sicer, da gre za zavezništvo zahodnega, demokratičnega sveta, pred kibernetskimi grožnjami z vzhoda, oz. za zagotovitev varnosti omrežij tako imenovane 5. generacije pred namero Huaweia, da bi s svojo tovrstno tehnologijo vohunil za potrebe kitajskih oblastnikov, češ »Kitajska komunistična partija je glavna grožjna našega časa« - kot ponavlja ob vsakem obisku in dani izjavi ameriški državni sekretar Mike Pompeo. A gre preprosto za grob protekcionizem in, kot poudarjajo v Levici, za to, da bi možnosti zlorab in nadzora preko omenjenih omrežij ZDA pridržale zase. Vemo, da so le te, odkar je v Beli hiši Melanijin soprog, v trgovinski vojni z azijsko velesilo a doslej jim je ostali zahodni svet, zlasti Evropa, bolj malo sledil, ali celo tej vojni nasprotoval, ker proti pravilom svobodnega trga in mednarodnih dogovorov. Sedaj so prišli, Američani, s to izjavo, ki sodi v nadaljevanje in zaostrovanje te vojne, v upanju, da se jim čim več Evrope pridruži, a kasirali so doslej bolj malo. Pomembnejše članice Evropske unije, tiste ki dajo nekaj na svojo državnost in suverenost in ki želijo ohraniti s Kitajsko partnersko razmerje, so jim dale košarico, medtem ko so se  jim dokaj hitro uklonile, tako kot 2003 ob napadu ZDA na Irak, z »Vilnjuško izjavo« vzhodne članice EU, pa tudi ne vse. Mi smo storili še več. Še preden bi Trump rekel »skoči!« smo že bili v njegovem naročju. Zagledanost v ZDA in predanost Trumpovi politiki sta pri Janezu Janši neomajni in neizmerni: »So edina sposobna sila zahodne civilizacije!« - jih hvali, in ne čudi njegovo povabilo ameriškim vojakom, ki zapuščajo Nemčijo, naj se naselijo k nam. Še škornje jim bomo pucali zastonj. Pravcato čaščenje prve svetovne velesile, ki da nas je obranila in rešila pred komunizmom ter postala branik in garant svobodnega sveta. »V naporih zunanjega ministra Pompea in predsednika ZDA - je še povdaril naš premier - vidimo podporo vrednotam svobode, vladavine prava, človekovih pravic, človekovega dostojanstva, oziroma nadaljevanje politike, ki je omogočila padec berlinskega zidu, železne zavese in ponovno svobodno povezovanje in sodelovanje evropskih narodov«.  Kaj? A sem dobro slišal? No, ne vem če je še kdo na planetu, razen morda Bolsonara, povedal toliko lepega in pohvalnega na račun sedanje ameriške administracije, a če samo pomislim na Trumpov zid na meji z Mehiko, na odnos ameriškega predsednika do temnopoltih, latinoameričanov, žensk, istospolnih in drugih manjšin, pa do Palestincev, in do mednarodnih dogovorov, ki jih je Trump popljuval in zapustil, če sledimo statistiki njegovih laži, izzvenijo Janševe pohvale kot slaba šala. Če ne bi vedel da misli resno, da v to kar je povedal verjame, bi rekel da se je s Pompeom norčeval.

Kakorkoli že smo izjavo o tako imenovani »varnosti omrežji 5G« podpisali in se pridružili proameriškim »vazalom« znotraj EU. Celo z blagoslovom predsednika Republike, velikega zagovornika pripadnosti jedru Evropske unije. Adijo, francosko-nemški vlak, dragi Borut, zbogom, pamet! Dobrodošla nova hladna vojna med »svobodnim, demokratičnim, naprednim, civiliziranim in odprtim« Zahodom ter »komunističnim, nazadnjaškim, primitivnim in zlobnim« Vzhodom. Kitajska na stranski tir!

Gre skratka za veliko in, dovolim si oceno, nevarno ter zagotovo pogubno spremembo naše zunanje politike o kateri, pred samim podpisom izjave - pravilno je opozoril evropski SDjevski poslanec, Milan Brglez, ki obžaluje da nismo ohranili držo nepristranskosti - bi se morali najprej dogovoriti znotraj EU, nato pa spregovoriti še v Državnem zboru, ali vsaj na njegovem zunanjepolitičnem odboru.

In Kitajska se je že oglasila, zaenkrat le do izjav ameriškega zunanjega ministra, a kmalu bomo čutili težo njenih besed tudi pri nas.




giovedì 6 agosto 2020

Poziv Pahorju


POZIV PREDSEDNIKU REPUBLIKE OB 75.OBLETNICI HIROŠIME

 

»Hirošima je sinonim za vse, kar je narobe z vojno. Z Nagasakijem označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana«. Bravo, predsednik, toda premalo. Lepo da si sprejel povabilo župana tega mesta in se s to mislijo pridružil  spominski slovesnosti ob 75. obletnici prve atomske bombe nad človeštvom, ki ji je sledila tri dni kasneje še ona na Nagasaki za skupno več kot 200 tisoč pobitih ljudi in neslutenih posledic, ki se vlečejo še danes, a sam veš kaj bi še raje slišal gospod Kazumi Macui, za kaj si najbolj prizadeva, pa ne samo ob obeleževanju obletnice. Vztrajno poziva k svetu brez jedrskega orožja, k pridružitvi Pogodbi OZN o prepovedi le tega. Z njim, znova včeraj, generalni sekretar Združenih Narodov, Antonio Guterrez: »Čas je, da naredimo konec jedrski grožnji !«

Da med 122 držav podpisnic ni tistih, ki ga posedujejo in se mu nočejo odreči je do neke mere razumljivo, četudi ne opravičljivo in nesprejemljivo, da pa tudi ni še vrsta drugi članic svetovne organizacije, med katerimi naša, ki se ga otepajo - vsaj upam?! - pa razumljivo ni. Samo brez njega se bo svet otresel strahu pred ponovitvijo zločina izpred 75 let, oziroma pred koncem sveta, ker vsi vemo, da če je ena sama tovrstna bomba znova odvržena na kako mesto s strani ene od jedrskih sil se odpro vrata pekla. Takrat so bombo posedovale le ZDA, danes še najmanj 9 držav s skupno, kolikor je uradno beleženjih, 15.700 jedrskih konic in že desetina te vsote je dovolj da se življenje na planetu konča. Bodi torej dosleden s povedanim in pozovi vlado k pristopu, oz. podpisu omenjene pogodbe. Velikega učinka ne bo, a boš vsaj imel mirno vest!

Ko smo z Mirovnim inštitutom, pravzaprav z njegovo takratno predsednico Nežo Kogovšek Šalamon, ter z dr. Miroslavom Gregoričem, naša največja avtoriteta s področja jedrske varnosti, pred tremi leti sestavili peticijo ki poziva k temu pristopu in ki je na spletu še danes, ter jo s prvimi 1300 podpisi naslovili vladi Mira Cerarja, je bil odgovor nikakršen. Če ga povzamem: »Naj ostane tako kot je, ker nam to orožje, kot obrambni ščit zveze NATO, zagotavlja večjo varnost in tudi, ko bi se ga hoteli znebiti, bi bil vsak napor zaman, ker države, ki ga posedujejo ne kažejo niti najmanjše intence, da bi se mu odpovedale. Ga ima tudi Severna Koreja in dokler ga ima in se mu ni pripravljena odreči, je težko pozivati druge države, da to storijo«.

Tudi naslednja vlada, Šarčeva, ni šla koraka dlje, čeprav je bil Marjan, ko se je še s teboj potegoval za predsedniški prestol, podpisal peticijo in ti, dragi Borut, vselej nem. Niti besede o tem, da bi vendarle kazalo pristopiti k OZNovi pogodbi, ki jo je bilo sprožilo gibanje ICAN, zanjo tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir 2017.

Pokloniti se žrtvam Hirošime in Nagasakija ni težko, sestaviti besedilo, ki si ga izpovedal po videopovezavi tudi ne, težje je speljati misel do konca z vso doslednostjo, a predsednik Republike bi moral imeti ta pogum, tudi ko nam vlada oblast, ki se še kako strinja s tem, kar smo že slišali od dr.Cerarja, - noro! - da smo z jedrskim orožjem in NATOm bolj varni, ter obenem vabi ameriške vojake, ki zapuščajo Nemčijo k nam. Tako eden od nedavnih twittov predsednika vlade, Janše. Kdor molči, pritrjuje, mar ne? Torej se s tem povabilom, Borut, strinjaš? Morda tudi s postavitvijo kake ameriške ali NATOve baze opremljene z jedrskimi konicami, kot Aviano, v sosednji Furlaniji Julijski Krajini?

In nenazadnje, tvoje zavzemanje za to, da Slovenija ostane pridružena jedru Evropske unije. A ne vidiš, da rapidno hlapi? Najprej v trojko (Poljska, Madžarska in mi) proti pogojevanju dodeljevanja postpandemične pomoči s spoštovanjem vladavine prava, zdaj pa še podpis skupne izjave z ZDA o varnosti omrežja G5, oziroma o izgonu kitajskega Huaweia in pristopu le k ameriški tehnologiji. Tovrstno izjavo so podpisale doslej samo nekatere vzhodne evropske članice EU: Estonija, Latvija, Češka, Poljska in Romunija. Dvomim da bodo enako ravnale vodilne in spoštovanja vredne članice kot so Nemčija, Francija, Italija, Španija in ostale, ki dajo nekaj na svojo digniteto in na svobodo trga ter, za razliko od Združenih držav Amerike, hočejo ohraniti Kitajsko v nekem partnerskem odnosu. Mi tega ne razumemo ali nam ne ustreza in raje ter vse bolj klečeplazimo pred politiko destabilizacije sveta, ki si jo je zadal in jo vztrajno izjava Trumpova administracija.