Poziv Pahorju

POZIV PREDSEDNIKU REPUBLIKE OB 75.OBLETNICI HIROŠIME

 

»Hirošima je sinonim za vse, kar je narobe z vojno. Z Nagasakijem označujeta konec enega najmračnejših obdobij človeške zgodovine, druge svetovne vojne, ko je bila humanost poražena in do skrajnosti ponižana«. Bravo, predsednik, toda premalo. Lepo da si sprejel povabilo župana tega mesta in se s to mislijo pridružil  spominski slovesnosti ob 75. obletnici prve atomske bombe nad človeštvom, ki ji je sledila tri dni kasneje še ona na Nagasaki za skupno več kot 200 tisoč pobitih ljudi in neslutenih posledic, ki se vlečejo še danes, a sam veš kaj bi še raje slišal gospod Kazumi Macui, za kaj si najbolj prizadeva, pa ne samo ob obeleževanju obletnice. Vztrajno poziva k svetu brez jedrskega orožja, k pridružitvi Pogodbi OZN o prepovedi le tega. Z njim, znova včeraj, generalni sekretar Združenih Narodov, Antonio Guterrez: »Čas je, da naredimo konec jedrski grožnji !«

Da med 122 držav podpisnic ni tistih, ki ga posedujejo in se mu nočejo odreči je do neke mere razumljivo, četudi ne opravičljivo in nesprejemljivo, da pa tudi ni še vrsta drugi članic svetovne organizacije, med katerimi naša, ki se ga otepajo - vsaj upam?! - pa razumljivo ni. Samo brez njega se bo svet otresel strahu pred ponovitvijo zločina izpred 75 let, oziroma pred koncem sveta, ker vsi vemo, da če je ena sama tovrstna bomba znova odvržena na kako mesto s strani ene od jedrskih sil se odpro vrata pekla. Takrat so bombo posedovale le ZDA, danes še najmanj 9 držav s skupno, kolikor je uradno beleženjih, 15.700 jedrskih konic in že desetina te vsote je dovolj da se življenje na planetu konča. Bodi torej dosleden s povedanim in pozovi vlado k pristopu, oz. podpisu omenjene pogodbe. Velikega učinka ne bo, a boš vsaj imel mirno vest!

Ko smo z Mirovnim inštitutom, pravzaprav z njegovo takratno predsednico Nežo Kogovšek Šalamon, ter z dr. Miroslavom Gregoričem, naša največja avtoriteta s področja jedrske varnosti, pred tremi leti sestavili peticijo ki poziva k temu pristopu in ki je na spletu še danes, ter jo s prvimi 1300 podpisi naslovili vladi Mira Cerarja, je bil odgovor nikakršen. Če ga povzamem: »Naj ostane tako kot je, ker nam to orožje, kot obrambni ščit zveze NATO, zagotavlja večjo varnost in tudi, ko bi se ga hoteli znebiti, bi bil vsak napor zaman, ker države, ki ga posedujejo ne kažejo niti najmanjše intence, da bi se mu odpovedale. Ga ima tudi Severna Koreja in dokler ga ima in se mu ni pripravljena odreči, je težko pozivati druge države, da to storijo«.

Tudi naslednja vlada, Šarčeva, ni šla koraka dlje, čeprav je bil Marjan, ko se je še s teboj potegoval za predsedniški prestol, podpisal peticijo in ti, dragi Borut, vselej nem. Niti besede o tem, da bi vendarle kazalo pristopiti k OZNovi pogodbi, ki jo je bilo sprožilo gibanje ICAN, zanjo tudi prejemnik Nobelove nagrade za mir 2017.

Pokloniti se žrtvam Hirošime in Nagasakija ni težko, sestaviti besedilo, ki si ga izpovedal po videopovezavi tudi ne, težje je speljati misel do konca z vso doslednostjo, a predsednik Republike bi moral imeti ta pogum, tudi ko nam vlada oblast, ki se še kako strinja s tem, kar smo že slišali od dr.Cerarja, - noro! - da smo z jedrskim orožjem in NATOm bolj varni, ter obenem vabi ameriške vojake, ki zapuščajo Nemčijo k nam. Tako eden od nedavnih twittov predsednika vlade, Janše. Kdor molči, pritrjuje, mar ne? Torej se s tem povabilom, Borut, strinjaš? Morda tudi s postavitvijo kake ameriške ali NATOve baze opremljene z jedrskimi konicami, kot Aviano, v sosednji Furlaniji Julijski Krajini?

In nenazadnje, tvoje zavzemanje za to, da Slovenija ostane pridružena jedru Evropske unije. A ne vidiš, da rapidno hlapi? Najprej v trojko (Poljska, Madžarska in mi) proti pogojevanju dodeljevanja postpandemične pomoči s spoštovanjem vladavine prava, zdaj pa še podpis skupne izjave z ZDA o varnosti omrežja G5, oziroma o izgonu kitajskega Huaweia in pristopu le k ameriški tehnologiji. Tovrstno izjavo so podpisale doslej samo nekatere vzhodne evropske članice EU: Estonija, Latvija, Češka, Poljska in Romunija. Dvomim da bodo enako ravnale vodilne in spoštovanja vredne članice kot so Nemčija, Francija, Italija, Španija in ostale, ki dajo nekaj na svojo digniteto in na svobodo trga ter, za razliko od Združenih držav Amerike, hočejo ohraniti Kitajsko v nekem partnerskem odnosu. Mi tega ne razumemo ali nam ne ustreza in raje ter vse bolj klečeplazimo pred politiko destabilizacije sveta, ki si jo je zadal in jo vztrajno izjava Trumpova administracija.