martedì 31 gennaio 2017

Svet kriči, Slovenija molči?!


SLOVENIJA, ZBUDI SE! TRUMP URESNIČUJE SVOJE GROŽNJE…

»Dragi g. Trump
To kar počnete nima nič »veličanskega«
Mi, iz vsega sveta, zavračamo strah, sovraštvo, nestrpnost in fanatizem vaših besed.
Zavračamo vašo podporo mučenju, vaše pozive k pobijanju civilistov,  vaše stalno posplošeno sklicevanje na nasilje.
Zavračamo žaljivke na račun žensk, Muslimanov, Mehičanov, praktično  vseh, gre za milijarde ljudi, ki niso kot vi,  ne govorijo kot vi, ne molijo kot vi.
V nasprotju z vašimi strahovi, mi izberemo posluh. Vi silite svet k izgubi upanja, mi upanje gojimo.
Ko vidimo vašo ignoranco, izberemo voljo razumeti.
Kot državljani celega sveta,  smo združeni proti vaši propagandi sovraštva in razdruževanja.
Vljudno…«

Tako se glasi pisemce, ki ga te dni, ko novi ameriški predsednik Donald Trump, sprejema vrsto odlokov in drugih odločitev, ki se povsem ujemajo z zavržno politiko, ki jo je napovedoval v volilni kampanji, podpisujejo na stotine tisočih ljudi po celem svetu ( v parih dneh je število že preseglo 3 milijone!), da bi tako njemu kot tudi lastnim državnikom, političnim voditeljem in odločevalcem, povedali kar gre novemu stanovalcu Bele Hiše povedati! Pa ne samo z ulice, ali preko spleta, in to takoj, ker vsaka njegova nadaljnja poteza oddaljuje svet od upanja po neki varni, zdravi, znosni prihodnosti.
S proti-muslimanskim odlokom, Trump dokazuje, da so bili najhujši strahovi do njega utemeljeni. – Poudarjajo aktivisti spletnega gibanja Avaaz, avtorji gornjega pisma. Ter dodajajo, da je to šele začetek. Zagrozil je, da bo raztrgal vrsto mednarodnih sporazumov, med katerimi tudi Pariškega o podnebju ter tistega z Iranom, in pričel z novim ciklusom jedrskega oboroževanja. Pomislimo na posledice vsega tega.
Vsaka čast britanskim poslancem, ki so si mu upali sporočiti, da je v Veliki Britaniji »persona non grata«, ne glede na vztrajanje premierke Therese May, da se naj odzove njenemu povabilu.
Enako kanadskemu premieru Justinu Trudeau, ki ga je elegantno oklofutal s pozivom k solidarnosti do Muslimanov in tiste, ki jim je Trump prepovedal vstop v ZDA povabil v Kanado.
Vsaka čast tudi francoskemu predsedniku Hollandu in kanclerki Merklovi, ki sta ga po telefonu pozvala k spoštovanju mednarodnih dogovorov in se dan prej sestala v Berlinu ter se zavzela za tesnejše sodelovanje znotraj Evrope kot odgovor na Trumpov populizem in na tveganja njegove politične usmeritve.
Nič manj jasen in odločen predsednik Evropskega sveta, Donald Tusk, ki ameriškega predsednika izpostavlja kot grožnjo Evropski uniji. Pa daleč od tega, da bi označili omenjene državnike za levičarske aktiviste.
Kaj pa mi? Kot sem že enkrat o tem napisal, smo večinoma vzhičeni, da je nova prva dama ZDA Slovenka, v Sevnici od koder je Melanija Trump doma, žurajo in si iz tega naslova nadejajo turistični profit, premier Cerar jo je celo uradno povabil naj čim prej obišče Slovenijo in se veselil njenega kot soproginega uspeha, ki da je »prebivalcem naše države v veselje in ponos.« - Lepo vas prosim, dragi premier, mene in še mnoge ne štejte zraven, obratno, ogorčeni in zaskrbljeni smo!
Upam in želim si, da se bo poleg Združene levice in ostalih podpisnikov Avaazinega pisma Trumpu, v slovenskem političnem prostoru našel še kdo s določeno težo, ki bo ameriškemu predsedniku povedal to kar si gor omenjeni in drugi pomembneži v Evropi in po Svetu že upajo. Res da s sramotno zakonsko novelo o tujcih smo bolj na strani Trumpa kot njegovih oponentov, a je pred nami še vrsta drugih izzivov (podnebje, Iran, jedrski arzenal, razkroj EU, pa, ne nazadnje potencialni novi migracijski pritiski na našo mejo prav zavoljo ameriške blokade…) ki bodo terjali naše opredeljevanje. Miro Cerar in Borut Pahor, kje sta? Še dolgo previdno tiho?
Bralke in bralci, ki soglašate z uvodnim pozivom, kliknite na:
https://secure.avaaz.org/campaign/it/trump_muslim_ban_letter_sgnr_rb/?cavesjb


domenica 29 gennaio 2017

Borut, zavrni sramotno novelo o tujcih!


POZIV PREDSEDNIKU REPUBLIKE, BORUTU PAHORJU

"Gospod predsednik dr. Janez Drnovšek meni, da je novi zakon o azilu preveč restriktiven in da se preveč omejujejo pravice azilantom, tako da je do nadaljnjega zadržal podpis tega zakona in proučuje možnost ustavne presoje.”


Spoštovani predsednik Republike, dragi Borut,

Pisalo se je 11. Februar 2006. Skoraj do potankosti 11 let nazaj, ko nas je o tem seznanjala njegova sodelavka za stike z javnostmi, Jana Pogačnik. Imel je pogum, dr. Drnovšek, tvegal celo ustavno obtožbo, da je sam, v okviru svojih pooblastil in pristojnosti, presodil, da je bil takratni zakon ustavno sporen, zagotovo nehuman in nespodoben, za državo in družbo, ki sta se razglašala za napredni!
Znova smo pri tem vprašanju, o beguncih in prosilcih za azil namreč, in znova pri zakonu, ki ne le da “preveč omejuje pravice” teh ljudi, ampak jim celo onemogoča prestop meje in vstop v državo v trenutku, ko bi vlada in svet za nacionalno varnost, ki mu predseduješ, ocenila, da ji njihova prisotnost ogroža varnost in ustavno ureditev.
Da je zakon sporen z vidika Ustave in mednarodnih konvenciji, ki to področje pokrivajo, vedo povedati vrsta pravnih eminenc pri nas in na tujem, da je sprevržen z vidika solidarnosti in človečnosti ti povedo humanitarne in nevladne organizacije ter morala bi ti povedati tudi tvoja vest, toliko bolj potem, ko je prvotno predvidena varovalka dvotretjinske, torej ustavne večine glasov v parlamentu potrebne za njegovo aktivacijo, obstala in jo je zamenjala le navadna večina.
91. člen Ustave, da  »Zakone razglaša predsednik republike najkasneje 8 dni po njegovem sprejemu.«, ti daje možnost, pravico in dolžnost, da se do sprejetega zakona opredeliš, tako kot je svoj čas storil dr. Drnovšek. Odmisli meritve javnega mnenja do tega vprašanja, zri se vase in dokaži, da zmoreš tudi ti, to kar je zmogel on! Imaš v srcu, glavi in roke priložnost, da vrneš državo na zemljevid tistih, ki vedo kaj so človekove pravice, ki vedo kakšne so njihove mednarodne obveznosti in so pri tem lahko vzgled za preostalo Evropo, zlasti za tisti njen del, ki se vse bolj spogleduje po tem, kar počne onstran Atlantika nov stanovalec Bele Hiše.


Lep pozdrav.

giovedì 26 gennaio 2017

Approvata a Lubiana la legge ferma-profughi

Contributo per Caosmanagement.it di gennaio 2017


LA SLOVENIA PRONTA A VIOLARE IL DIRITTO INTERNAZIONALE?

Chi l’avrebbe mai detto?!  La prima della classe fra gli accolti nell’Unione Europea nel 2004 e indubbiamente fra gli stati nati dalla dissoluzione della Jugoslavia,  la repubblica dal più alto tasso di sviluppo economico e di standard democratici al momento dell’ingresso nella comunità e la più osservante finora delle sue regole e delibere,  da più di due anni per altro governata da una coalizione di centro-sinistra - attenzione! - non di destra, annuncia guerra senza quartiere all’immigrazione clandestina e chiusura delle frontiere a nuovi flussi di profughi, in transito verso nord o richiedenti l’asilo in Slovenia, nel momento in cui non si sentisse più in grado di gestirne il passaggio e l’accoglienza, ovvero fossero in troppi a voler o dover restare da noi per eventuali stop da parte austriaca e tedesca.
Il provvedimento non poteva non sollevare, fin da subito, ma con vigore particolare dopo l’approvazione in sede di governo, perplessità e sdegno fra le organizzazioni non governative e umanitarie, e non di meno, fra gli esperti di diritto costituzionale e internazionale che lo vedono in netta collisione tanto con la Costituzione nazionale quanto con le convenzioni internazionali poste a difesa dei diritti di chi emigra in cerca di nuove patrie.
Dall’estero rilevanti le prese si posizione del segretario generale del Consiglio d’Europa Thorbjorn Jagland,  e di Amnesty International, entrambi di preoccupazione e monito. James Hathaway,  americano, autorità mondiale nel campo del diritto delle migrazioni, docente all’Università’ del Michigan, definisce l’agire sloveno qualcosa di “disgustoso da condannare senza riserve”. Dal canto suo, il commissario del Consiglio d’Europa per i diritti umani, Nils Muižieks ha invitato, con una missiva al presidente della Camera di stato Milan Brglez, i parlamentari sloveni a votare contro. Il ministro agli interni, signora Vesna Gyorkos Žnidar, si e’ imbestialita: “Inammissibile questa pressione sul nostro parlamento!”.
Dalla Commissione e dal Parlamento europei ancora nessuna voce autorevole, ma il commissario alle migrazioni, Dimitris Avramopoulos, dovrà pur dir qualcosa, ora che la decisione slovena e’ presa. Si, la nuova legge e’ passata anche alla Camera di stato con 47 voti a favore e 18 contro, in virtù di un occasionale fidanzamento fra il primo partito della maggioranza, quello del Centro moderno, e l’opposizione di destra.
Vero è che Bruxelles non può nascondere per lo meno l’imbarazzo se non la vergogna per come ha gestito lo scorso anno e lo sta gestendo tuttora, il dramma dei profughi prevalentemente dalla Siria e dalle altre realtà di guerra e miseria del Medio Oriente e dell’Africa, ammassati sulle coste europee (Grecia e Italia), oppure a milioni ancora nelle tendopoli in Turchia. Intenzionati costoro, nella stragrande maggioranza, a cogliere la prima opportunità di viaggio verso le più ambite destinazioni europee, Germania in primis, da raggiungere anche a piedi, se necessario, e scavalcando qualsiasi recitazione, spinata o meno, tenti loro di fermarli.
La politica delle quote di ricollocamento fra i paesi membri ha fatto flop dopo il NO di Ungheria e degli altri tre di Višegrad, - Polonia, Cechia e Slovacchia -  l’Austria preannuncia un ridimensionamento dei “posti di asilo” pronta a concedere, tagli di disponibilità, rispetto a quanto professava solo un anno fa, anche dalla cancelliere tedesca Angela Merkel . L’unica cosa ancora in piedi, ma non si sa’ fino a quando considerati gli strali antieuropei che Erdogan lancia ogni tanto da Ancara, soprattutto dopo le critiche nei suoi confronti per la politica repressiva e lesiva dei diritti umani scatenata all’indomani del fallito colpo di stato, l’accordo con La Turchia, costato per altro non pochi miliardi di euro, di mantenere e assistere sul territorio turco i rifugiati dalle vicine zone di guerra.
Insomma, ognuno fa come meglio crede e così, anche il governo sloveno spiega il varo della contestata legge. “Sono convinto – dichiara il premier Miro Cerar – che ne’ il diritto internazionale, ne’ la costituzione possano costringerci all’impossibile, ovvero che nessuna convenzione internazionale o costituzione si possano interpretare così, da minacciare i diritti umani e la sicurezza, tanto dei cittadini sloveni quanto dei migranti. Senza questa precauzione rischieremmo il collasso”. Ricorda che lo scorso anno, seguendo la rotta balcanica, sono transitati per la Slovenia oltre mezzo milione di profughi che le autorità ufficiali e le organizzazioni umanitarie hanno dovuto identificare, controllare, registrare, assistere e accompagnare nella stragrande maggioranza al confine austriaco o dar loro, per alcune centinaia di casi, asilo.
“Non vogliamo ripetere questa difficile esperienza – si giustifica Cerar – soprattutto rischiare di finire come sacco di ammasso di tutta quella gente, qualora la Turchia riaprisse i confini e si ripristinasse la rotta balcanica, che l’Austria si rifiutasse di accogliere. Vogliamo esser in grado di dire NO anche noi e poterla rispedire indietro”. Spiega poi che il provvedimento non è così disumano come si vuol far credere, che non dispone divieti per minorenni non accompagnati, anziani, ammalati e provenienti dai territori di tortura e che sarà attivato soltanto in casi estremi e con il SI del parlamento.
Gli replicano, i contestatori, che collide comunque con tutta una serie di articoli e paragrafi delle preposte convenzioni internazionali, tipo il diritto al ricorso, al trattamento individuale, o il divieto di deportazione collettiva. Non meno pericoloso poi il rischio dell’effetto domino. Respinta in tronco dal premier la disponibilità del Consiglio d’Europa a seguire con i propri esperti l’iter del disegno legge e ritoccarlo nei punti problematici:
“No, grazie! – risponde Cerar, che e’ per altro dottore di diritto costituzionale, non insegnante di economia domestica - Vedremo da soli di non violare ne’  la costituzione, ne’ le convenzioni internazionali.”
Gli unici due nomi importanti della maggioranza che hanno cercato in qualche modo di fermare o per lo meno rallentare l’approvazione del provvedimento per dibatterlo meglio, il ministro alla giustizia, Goran Klemenčič, l’unico a non aver dato il proprio SI al governo, e il già citato presidente del Parlamento, Brglez, che si era impegnato a emendarlo prima di metterlo ai voti. Numero 2 del Partito del centro moderno, al fianco di Miro Cerar, Brglez ha spiegato il suo NO:”Gli emendamenti che avrebbero dato al provvedimento consistenza costituzionale non sono passati, altrettanto dicasi rispetto agli impegni internazionali da noi sottoscritti, e a violare la Costituzione, le convenzioni internazionali, i diritti umani, non ci sto proprio!”
Dal canto suo, il presidente della Repubblica, Borut Pahor, che per renderla operativa, la legge dovrà firmarla, ahimè, le si è posto a difesa indipendentemente dal testo finale. “Comprendo gli appunti provenienti da Strasburgo, ma anche loro devono capire la nostra posizione e le nostre preoccupazioni.”Eh sì, quest’anno si ricandida alla prima poltrona dello stato e sa’ bene come la pensa il popolo. Il fermo-profughi è sostenuto dai tre quarti dell’opinione pubblica. Che sia, come scrive uno degli editorialisti del quotidiano a maggior tiratura, il Delo, buon conoscitore delle vicende medio orientali, Boštjan Videmšek, una “legge della paranoia e del razzismo”, pare non far star male nessuno dei suoi sostenitori. Neanche tra i cattolici rappresentati in parlamento da Nuova Slovenia, che pur sentono il papa e i suoi richiami ad accogliere i migranti e profughi come fratelli.
Insomma, salvo Brglez e altri tre colleghi, il gruppo parlamentare del Centro moderno e la destra nazionalista e xenofoba hanno fatto combine e varato la vergognosa legge. A darle contro o a non pronunciarsi il resto della maggioranza, ovvero i socialdemocratici e il partito dei pensionati, l’opposizione di sinistra e alcuni parlamentari indipendenti.
Miserabile a momenti la discussione in aula. Da soffrire a sentire alcuni interventi. Che un fascista vada a dichiarare: “Se devo scegliere fra i diritti umani di un mio connazionale e quelli di un profugo, allora scelgo i primi!” mi risuona normale, ma che una tale semplicismo lo si senta dagli scanni del centro-sinistra fa rabbrividire.
Ecco, non resta che sperare ora, come ultimo baluardo contro questa vergogna umana e politica, nella Corte costituzionale al cui giudizio il tutore nazionale dei diritti umani, signora Vlasta Nussdorfer, ha già annunciato di voler ricorrere.
E siamo così i primi a varare in Europa un provvedimento di questo tipo. Faremo indubbiamente scuola. E che scuola!
“Stiamo lanciando un importante segnale all’intera Europa – si è vantato Marko Ferluga, uno dei miei due concittadini a Lubiana, fra i fedelissimi di Cerar. Ed effettivamente, avere il coraggio di violare consapevolmente una o più convenzioni internazionali, dopo esser stati ammoniti a non farlo, non è cosa da poco.
Ma attenti – Marko e soci – chi non rispetta il diritto internazionale non può pretendere che lo facciano gli altri. E’ questione di qualche mese la sentenza del Tribunale arbitrale dell’Aia sul percorso definitivo della frontiera sloveno-croata in terra e mare. La Croazia, pur firmataria dell’accordo di merito, che le concedeva l’ingresso nell’Unione europea, divenuta membro a pieno titolo, ha fatto marcia indietro sconfessando l’arbitrato e annunciando di non sentirsi vincolata alle sue decisioni. La Slovenia e la Commissione europea, che questa via di soluzione della pluriennale vertenza frontaliera fra i due paesi l’ha sponsorizzata, insistono perché la sentenza che sarà emessa, sia rispettata.
E difatti, per quanto faccia ancora la schizzinosa, Zagabria prima o poi dovrà prenderne atto. Sarà il confine riconosciuto dall’UE e dalla comunità internazionale, sempreché’ noi non si dia l’esempio di come ci si possa comportare anche diversamente e rimanere illesi.

sabato 21 gennaio 2017

Donald Trump je na oblasti!


TOMORROW BELONGS TO ME…

https://www.youtube.com/watch?v=29Mg6Gfh9Co

Cabaret, filmska uspešnica iz leta 1972, režiserja Boba Fossa, v  glavnih vlogah Liza Minelli, Michael York in Joel Grey. Veličanstvena glasbena drama z dvanajstimi nepozabnimi motivi Johna Kanderja, Fred Ebba in Ralpha Burnsa, o času vzpona nacizma v Nemčiji. Kdo je ni videl? Onemu, ki je ni, jo toplo priporočam, zlasti ko ves svet spremlja rošado v Beli Hiši, oziroma inavguracijo in pričetek dela 45.tega ameriškega predsednika Donalda Trumpa in se sprašuje koliko bo od izrečenih napovedi v volilni kampanji, glede politike, ki jo namerava voditi, nepremičninski mogotec  in politični bruc, dejansko uresničil. Napovedal je, kot vemo, vsaj delni odpoklic Obamove zdravstvene reforme, toda to zadeva le Američane, ampak tudi gradnjo zidu na meji z Mehiko, kar že zagreni odnose z ameriško-latinskim svetom, podporo Netanyahovemu režimu pri širitvi judovskih naselji na palestinskem ozemlju, kljub nasprotnim resolucijam Združenih Narodov, ter umik ZDA od vrste mednarodnih sporazumov, celo od težko doseženega Pariškega o podnebnih spremembah  ter onega petih stalnih članic Varnostnega sveta OZN z Iranom o nadzoru iranskega miroljubnega jedrskega programa in odpravi sankciji zoper to državo. Slednja sta, skupaj z zavestnim zaostrovanjem palestinskega vprašanja, – si upam trditi -  bistvena in v mnogo čem usodna za prihodnost  sveta.  Najavil je tudi izboljšanje odnosov z Rusijo, kar ocenjujem za edino vsaj navidezno obetavno napoved, a ji verjamem le toliko kolikor gre verjeti v to da boš v pokru, v tisti določeni igri, prejel jollyja ali v iskrenost izpovedane ljubezni sredi  koitusa. Z namero povrniti ZDA nekdanjo slavo tudi z novim ciklusom jedrskega oboroževanja, menim da feeling s Putinom ne bo dolgo trajal.
Kakorkoli že, mi je Trumpova zaprisega priklicala v spomin prej omenjeni film in še posebej eno izmed pesmi, ki ti kocine dvigne pokonci bodisi ker je lepa, epska in motivacijska, bodisi ker nadvse zlovešča: Tomorrow belongs to me – jutri pripada meni. Blond mladenič, Arijc kolikor lahko, v uniformi hitlerjugenda, na neki vaški veselici v okolici Berlina, na začetku 30 let prejšnjega stoletja, prične peti in vaščani mu prisluhnejo, nato drug za drugim vstanejo, se kot on postavijo mirno, mladi, stari, ženske in, vzhičeno, zapojejo zraven. Pesem poveličuje seveda čas ki prihaja in ki ga pooseblja Adolf Hitler. Vsi, ali skoraj, v transu pred opevano srečo, ki jo bo nemškemu narodu furer prinesel, razen enega starčka, ki se improviziranemu vaškemu zboru ne pridruži in nejeverno pomigne z glavo, sluteč  kaj bo temu sledilo.
No, in Trump je na petkovi  inavguraciji Američanom sporočil isto: prihodnost pripada vam! Rekel je sicer: »Oblast prenašam v roke ljudi«, a pomena se povsem ujemata. Demagogija mu gre tako lahkotno iz ust kot žalivke na račun žensk, Mehičanov in drugih zanj manjvrednih bitji, ki smo jih slišali tokom volilne kampanje. Drama je, da mu privrženci verjamejo in so verjetno tudi njim kocine poskočile, ko jim je spregovoril.
Sam sem se, ko sem to gledal in slišal, počutil kot omenjeni zaskrbljeni starček  s Cabaretove veselice. A tudi veselica kot taka se mi je nekako prenesla v današnji čas. V Sevnico, promocijsko, za turistični boom, ker je od tam doma nova ameriška first lady, Melanija Trump, in ker se je z izvolitvijo njenega moža na najmočnejšem prestolu sveta,  mestece samo znašlo na zemljevidu sveta. Naj mi ne zamerijo, Sevničani,  če gledam nekoliko postrani to silno veseljačenje, a ne morem ne, da bi se še naprej bal tega kar svetu in tudi nam v Evropi in Sloveniji prinaša Trumpovo predsednikovanje prvi svetovni velesili.
Morda pretiravam in Melanija ne bo nikoli druga Eva Braun, ker Donald vendarle ni Adolf, ker bi ga, ob morebitnih skušnjavah po vzorcih vladanja nemškega totalitarca, mehanizmi razvite demokracije, kakršna je ameriška, pravočasno ustavili, oziroma onemogočili in, ne nazadnje, ker potrebuje sodelovanje sveta za uresničitev obljub o večjem blagostanju in večji varnosti za vse svoje sodržavljanke in sodržavljane.
Toda, za enkrat, resnih opozoril s strani evropskih eminenc, da naj se ne dotakne Pariškega dogovora o podnebju ter sporazuma z Iranom in naj spoštuje resolucije OZNa v zvezi z vprašanjem Palestine ter naj ohrani politiko jedrskega razoroževanja, sicer bo severno-atlantsko partnerstvo ogroženo, ni slišati. In tudi pri nas doma raje žuramo, izdelujemo spominke z motivi Melanije in Donalda, računamo na boljši turistični izplen v sezoni, ki prihaja in upamo da so bili Trumpovi predvolilni nastopi le sočna retorika brez konkretnih posledic na stabilnost in varnost sveta. Kaj pa dan, ko bo razglasil odstop ZDA od Pariza in nov zagon tudi najbolj umazane ameriške industrije? Bomo še pledirali po njegovem obisku k nam, ali vsaj njegove gospe?

lunedì 9 gennaio 2017

Novemu zakonu o tujcih odločen NE!




PA JO IMAMO, NAŠO ….MARION ANNE PERRINE

Blont, možata, samozavestna, odločna, redko kdaj nasmejana, nekoliko skrivnostna in redkobesedna, službeno raje v hlačah kot v krilu. V vlogi ministrice za notranje zadeve, ki je prva odgovorna za red, mir in varnost države, je prepričala vlado, da potrebujemo zakon, ki bo, sicer kot skrajni ukrep, omogočil zaprtje meja pred migranti in begunci, ki prihajajo k nam, da bi šli dlje, v druge evropske dežele ali, tu pa tam kdo, pri nas tudi ostal.
In razen ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča, ki je tako kot večina nevladnih organizaciji podvomil v ustavnost predlaganega ukrepa, oziroma v njegovo skladnost z mednarodnimi konvencijami ki vprašanja migraciji in azila urejajo, je ostali ministrski zbor zakon podprl. Da, žal, tudi najbolj »levi« del koalicije – Socialni demokrati.
Pohiteli smo, da nas morebitni nov val beguncev ne bi presenetil, kot nas je lani, in prehiteli baje vse ostale članice Evropske unije, celo Madžarsko in druge migrantom manj naklonjene.
No, zakon še ni stvarnost, ker zato, da to postane, ga mora požegnati še Državni zbor, kar bi se naj zgodilo konec meseca, in ga nato razglasiti še predsednik Republike, a spisan je in podpisan, s pooblastilom vlade, s strani premiera Mira Cerarja, ki je očitno verjel ministrici in ostalim avtorjem, da ima v sebi vsa potrebna varovala za mirno soočanje tako z Ustavnim sodiščem, kot z varuhi mednarodne zakonodaje. Kaj pa s krščanskim in obče civilizacijskim naukom, da vsakomur, ki vidno potrebuje pomoč, mu jo ne moreš, oziroma ne smeš odreči? Nauk, ki ga ne le papež Frančišek zagovarja in pridiga, tudi politika, ki nosi v sebi vrednote sočutja, solidarnosti, humanosti, človečnosti do vsakogar ne glede na njegovo poreklo, barvo kože, kulturo, na njegov spol, oziroma politično ali versko prepričanje. Del te politike, v našem parlamentu, je zagotovo Združena levica, ki je jasno napovedala boj zoper uveljavitev tega ukrepa, in morali bi biti še Socialni demokrati, zato upanje, da bodo vsaj še poslanke in poslanci te koalicijske stranke glasovali proti zakonu.
Prebral sem nek spoveden naslov v enem od naših pisanih medijev: »Zadnja varovalka za begunce sta predsednik parlamenta Milan Brglez in varuhinja Vlasta Nussdorfer«. Sam dodajam, da bi morali biti še prej vsi izvoljeni predstavniki ljudstva, pripadniki in pripadnice strank, ki jim je mar za usodo revežev vseh generaciji, spolov in veroizpovedi, ki iščejo pomoč in trkajo ter bodo še trkali na naša vrata.
Poziv leti tudi na DeSUS in SMC, v levi-sredini, ter na Novo Slovenijo, na desnem političnem bregu. In zakaj na Novo Slovenijo? Ker se ima vendarle za najbolj krščansko stranko in bi torej morala slediti besedam papeža. Dragi Vrtovec in Novakova, vprašajta se, ali bi bil Frančišek zadovoljen s to novelo, ki se vama zdi celo preblaga?!
No, če se vrnem k Dr. Brglezu. Naj bi skušal popraviti predlog zakona z vrsto amandmajev v prid bolj zanesljivi zakonitosti in ustavnosti, a poznavalci pravijo, da mu ne bo uspelo, ker sam koncept zakona ne dopušča izboljšave v smislu večje humanosti in skladnosti z mednarodnimi konvencijami. Varuhinja človekovih pravic pa bi naj zakon, ko bo, če bo enkrat sprejet, poslala v presojo Ustavnemu sodišču.
Ja, in tretje varovalo pred mednarodno blamažo, je pol še odločitev predsednika Republike, ki se je že zavzel za odstranitev vseh vrst ograje na meji s Hrvaško – bravo Borut!!! – in pred dnevi sopodpisal, s skupino zame sicer dvomljivih evro zagovornikov, tako imenovano »Ljubljansko pobudo za novo ustavo EU in zavarovanje evropske ideje« Naj pojasnim, zakaj gospodom Jambreku, Ruplu, Hribarju, Grafenauerju, Petriču in Avblju pretirano ne verjamem, zato ker so idejno zelo blizu Janševim Slovenskim demokratom, ki evropsko idejo podpirajo le do mere, ko se sama vase zapre in pred svetom, ki potrebuje njeno pomoč, dvigne neprebojni zid.
Torej, dragi predsednik Republike. Če bo zakon, ki ga Boštjan Videmšek pravilno naslavlja »novela o paranoji in rasizmu«, sprejet in pripravljen na uveljavitev, kljub vsem pripombam in pozivom, da je v totalnem nasprotju, če ne z drugim, s podobo Slovenije, kot lepe, prijazne, gostoljubne in velikosrčne dežele, predana miru, dobremu sosedstvu, sožitju in mednarodnemu sodelovanju, ga, lepo prosim, zavrni! Imaš vso moralno in politično avtoriteto, da to storiš. Danes in ne jutri z razmislekom, da bi ta zakon lahko ukinili. Hvala in srečno 2017.