martedì 23 settembre 2014

Glasilo MOK nespodobno...zlasti pred volitvami



Aurelio Juri
Nekdanji župan MO Koper


Urad župana MO Koper
Odgovorna urednica glasila MOK


JAVNO VPRAŠANJE


Spoštovani,
Znova smo občanke in občani MO Koper prejeli glasilo MOK in znova, ne da bi me to presenetilo, ugotovili, da sledi dosedanji praksi, oziroma objavi le vsebin, ki so po godu sedanji oblasti. No, nič za to. Šokiralo bi me, če bi bilo drugače. A vseeno vprašujem urada župana in odgovorno urednico, ali se vam zdi, da se tako objavljanje spodobi tudi v času že pričete kampanje za bližajoče se lokalne volitve? Ne govorim o kaki visoki etiki in politični kulturi, le o minimalni spodobnosti. Razen objave vseh na volitvah sodelujočih list, vse ostalo je eno samo promoviranje obstoječega župana, njegovih list in somišljenikov ter posredno ali neposredno diskreditiranje političnih tekmecev ali do njega nekoliko manj prijaznih in poslušnih soobčanov.
Dovolil sem si opozoriti o tem letošnje nadzornike predvolilne kampanje, oz. Transparency international Slovenija – Društvo integriteta, v upanju, da bo vsaj z njihove strani slovenski javnosti in širše sporočeno kaj počnete v Kopru, oziroma da tukajšnji volilni standardi ostajajo krepko pod nivojem poprečno razvitega demokratičnega okolja.
Sicer, vse dobro in vnaprejšnja hvala za odgovor.

Koper, 23.09.2014                                                                      Aurelio Juri



venerdì 19 settembre 2014

Sia il FVG a convocare un tavolo comune sui rigassificatori



Aurelio Juri
Collaboratore ex Tavolo Tecnico Transfrontaliero Rigassificatori
Ex collega amministratore locale e parlamentare europeo

Debora Serracchiani
Presidente Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia

LETTERA APERTA

Spettabile Presidente,
La questione dei rigassificatori di GNL nel Golfo di Trieste continua a tener banco sui quotidiani regionali e locali e col fiato sospeso gran parte dell'opinione pubblica interessata, soprattutto, ovviamente, le comunita' che non li vogliono sotto casa. Nulla di certo e definitivo ancora sull'On-Shore di Zaule, per quanto la Commissione europea non l'abbia fatto proprio, e gia' ne spunta un'altro, quello della Smart Gas a Monfalcone, vero, ancora in fase progettuale ma, in virtu' delle minori dimensioni e della diversa tecnologia di rigassificazione, con molti piu' consensi e appoggi politici. Ciononostante i  timori e le perplessita' per i rischi all'ambiente e alla sicurezza che anche questo secondo progetto comporta  - li evidenziano diversi pareri tecnici - non si placano, anzi. C'e' chi si chiede, come l'on. Serena Pellegrino, se ci sia nel Friuli Venezia Giulia davvero tanto bisogno di energia, chi dice decisamente NO al rigassificatore di Vescovini, come il vicino Comune di Duino-Aurisina, chi, come lo stesso comune di Monfalcone, pretende un'analisi costi-benefici piu' chiara e puntuale e maggiori garanzie sulla mitigazione degli impatti ambientali, in fase di cantiere e di esercizio, chi avverte da tempo, come il Tavolo Tecnico Transfrontaliero rigassificatori, con cui ho avuto l'onore di collaborare, che esistono soluzioni alternative per assicurare il GNL alla regione e ad altri destinatari, via mare, molto meno invasive.
E c'e' poi un'invito chiaro del commissario europeo uscente per l'ambiente, Janez Potočnik, ai nostri due governi, a discutere e rinvenire insieme, con la partecipazione anche della Croazia, soluzioni condivise sul come portare il GNL nell'alto Adriatico per soddisfare sia il bisogno dell' UE di diversificare le fonti di approvvigionamento, sia quello dei nostri comprensori di fornirsi di questa energia a costi quanto piu' bassi, ma di farlo senza compromettere ulteriormente i tenori di salvaguardia ambientale e sicurezza.
Visto che nessuno si muove in questo senso, che un tavolo comune a tre nessuno l'ha ancora proposto, invito Lei, stimabile Presidente, a farsene promotore e organizzatore. Sia la Regione a smuovere le acque, a rendersi effettivamente ponte non solo culturale ma anche delle scelte di sviluppo nel bacino dell'alto Adriatico. Non dubito che il nuovo governo sloveno, nominato ieri, rispondera' alla sfida e se ne rendera' partecipe. Forse anche la nuova Vicepresidente della Commissione europea preposta all'unione energetica, Alenka Bratušek, che proprio ieri ha passato le consegne di primo ministro a Miro Cerar. E non credo le sara' difficile coinvolgere i rispettivi ministri italiani.
Certo del suo impegno, La ringrazio dell'attenzione e le auguro buon lavoro.



Capodistria, 19.09.2014                                                             Aurelio Juri


------------------------------------------------------------------------------------------



Aurelio Juri
Sodelavec bivšega Čezmejnega tehničnega omizja o uplinjevalnikih
Bivši kolega lokalni upravitelj in evropski poslanec

Debora Serracchiani
Predsednica Avtonomne dežele Furlanije Julijske Krajine

ODPRTO PISMO

Spoštovana predsednica,
Vprašanje uplinjevalnikov UZP v Tržaškem zalivu še naprej polni strani deželnih in lokalnih dnevnikov ter drži v negotovosti dober del prizadete javnosti, predvsem, razumljivo, skupnosti, ki si jih ne želijo pred svojim pragom. Nič jasnega in dokončnega še s On-shore terminalom v Žavljah, četudi Evropska komisija ga ni vzela za svojega, pa se že pojavlja drugi, tisti, ki ga družba Smart Gas želi postaviti v Tržiču (Monfalcone), sicer še v projektni fazi, a, zavoljo manjših dimenziji in drugačne tehnologije uplinjevanja, z veliko več soglasji in političnih podpor. Kljub temu pomisleki in strahovi za tveganja okolju in varnosti, ki jih tudi ta drugi projekt prinaša - o tem pričajo različna tehnična mnenja - ne pojenjajo. Poslanka Serena Pellegrino (članica Odbora za okolje, prostor in javna dela pri Poslanski zbornici v Rimu) se, recimo, sprašuje ali Furlanija Julijska Krajina res potrebuje toliko energije? Bližnja občina Devin Nebrežina je rekla jasen NE uplinjevalniku podjetnika Vescovinija, sama občina Tržič pa zahteva bolj jasno in pravočasno cost-benefit analizo ter več jamstev blaženja okoljskih učinkov tako v fazi gradnje kot obratovanja. S svoje strani Čezmejno tehnično omizje o uplinjevalnikih, s katerim sem imel čast sodelovati, opozarja že dolgo, da obstajajo alternativne in manj invazivne rešitve za zagotavljanje UZP deželi in drugim naslovnikom po morski poti.
Ne nazadnje je odhajajoči evropski komisar za okolje, dr. Janez Potočnik, več krat pozval naši vladi k pogovorom in iskanju, skupaj s Hrvaško, najboljšega odgovora na vprašanje kako zagotoviti prihod UZP v severni Jadran, da bo zadoščeno potrebi tako EU po diverzifikaciji dobaviteljev kot naših območjih po dostopnosti do tega plina po čim nižjih cenah a obenem tudi po tem, da to ne  prizadene dodatno ravni okoljske zaščite in obče varnosti.
Glede na to, da se v to smer nihče ne zgane, oziroma, da nihče ni še predlagal skupnega trojnega omizja, vabim Vas, cenjena predsednica, da to storite vi, kot pobudnica in organizatorka. Naj bo Dežela tista, ki bo končno premaknila stvari, ki se po postavila kot most ne le med kulturami temveč tudi razvojnih izbir na območju severnega Jadrana. Ne dvomim, da se bo nova slovenska vlada izzivu odzvala in se omizja udeležila. Morda tudi nova podpredsednica Evropske komisije zadolžena za energetsko unijo, Alenka Bratušek, ki je že predala posle predsednice vlade dr. Miru Cerarju. In verjamem da tudi Vam ne bo težko priklicati pristojne italijanske ministre.
Prepričan v Vaš angažma, se Vam zahvaljujem za pozornost in Vam želim uspešno delo.


Koper, 19.09.2014                                                                        Aurelio Juri


martedì 16 settembre 2014

Adijo 2.tir?



DRUGEGA TIRA KOPER-DIVAČA RES NE POTREBUJEMO?

Ob zgodbi, ki ima že dolgo brado in je bila od osamosvojitve dalje del vseh predvolilnih obljub tako poslancev in ministrov kot županov in občinskih svetnikov, ki je postala skorajda dogma,  izzveni trditev, ki si jo je dovolil danes kandidat za ministra za infrastrukturo Peter Gašperšič, da “Drugega tira ne bomo potrebovali še najmanj naslednjih 30 ali 40 let” kot sakrilegij, oz. svetoskrunstvo, kot nekaj o čemer ne smeš niti misliti, kje šele izustiti. A kljub temu je prejel podporo pristojnega parlamentarnega odbora in ni dvomiti da jo bo tudi od plenuma, ki bo naslednji teden potrjeval ministre, oziroma imenoval novo vlado.

Kaj ob tem reči, ko sem sam vsa minula leta, vse minule mandate, verjel v to v kar so me prepričevali pomembnejši in pametnejši od mene, da brez takojšnje podvojitve proge iz Kopra do Divače, bo promet od Luke Koper in obratno zastal, da bo s tem naše »okno v svet« vse manj konkurenčno, da bomo v Kopru in v vseh delovnih ter življenjskih okoljih, ki so vezani in odvisni od našega pristanišča, začeli umirati na obroke?

Daljnega leta 2001 sem, recimo, v poslanskem vprašanju takratnima ministroma za promet ter za okolje in prostor, Jakobu Presečniku in Janezu Kopaču zapisal, da če 2.tir ne bo zgrajen v razmeroma kratkem času, pri čemer sem se skliceval na vodilne v Luki Koper in Slovenskih železnicah ter na druge poznavalce blagovnih tokov v severnem Jadranu in srednje Evrope, ki so omenjali kot skrajni rok izgradnje 2008, ga koprsko pristanišče ne bo več potrebovalo, ker da se bo promet medtem preusmeril drugam in bo tako usoda Luke zapečatena.
Kaj torej reči?
Prvo: dogem ni in si jih zrela, napredna družba ne sme dovoliti!
Drugo: makroekonomske razmere, ne nazadnje tudi družbeno politične, so se v tem času občutno spremenile, prometni tokovi tudi, a Luka Koper še vedno beleži rast.
Tretje: pričel se je nov volilni tek, tokrat za županske in svetniške stolčke, ki bo vsaj v Kopru in širši regiji zaznamovan tudi z vprašanjem 2.tira. V Kopru in Ankaranu zagotovo, kjer se bo odvijala bitka o tem kako Luki ohraniti vlogo in moč, ob dejstvu da bo po novem, prostorsko gledano, imela ne več enega ampak dva sogovornika, kako prispevati k temu, da ne bo slučajno nazadovala. No, sam menim, da bolj kot 2.tir je ključ njenega uspeha v tem, da ji občini ne motita poslovanje ter v čimprejšnjem in čim bolj smiselnem dogovoru o premoženjsko delitveni bilanci ter sicer o medsebojnem sodelovanju in sodelovanju z Luko. A se bodo zagotovo našli tudi bojevniki 2.tira, ki bodo na ministra in na vlado streljali z vsemi topovi, kako da si dovoljujeta opustiti tako strateško pomembni projekt?!

Sam bom v tem trenutku kandidata za ministra pohvalil, ker si je upal, ker je pokazal pogum in ker je prisilil »vernike 2.tira«, z menoj vred, k razmisleku o tem ali je njegov odklon od te dolgoletne ambicije izraz nerazumevanja njenega udejanjanja in sicer položaja Luke in celotnega obalnega gospodarstva, ali morda utemeljene, z analizami podprte projekcije prometnih gibanj povezanimi z Luko in Slovenskimi železnicami v naslednjih nekaj desetletji, oziroma srednjeročne in dolgoročne rentabilnosti ter ekonomičnosti take izgradnje glede na predvideno ceno (od 700 milijonov do milijarde 400 milijonov). Še nedokončana zgodba s 6.blokom Termoelektrarne Šoštanj boli in kako! Nova vlada si česa podobnega ne sme dovoliti. In če bi kazalo, da se to lahko zgodi tudi z 2.tirom, je prav, da se tako investicijo ustavi na samem začetku.

Toda, primerno in zaželeno je, da novi ministri pristojni za razvoj, od infrastrukturnega, do okoljskega, gospodarskega in ne nazadnje finančnega, staknejo čim prej glave skupaj, ob soudeležbi tudi strategov Luke Koper in slovenskega pomorstva ter železnic, in zapišejo nekaj kar bo pilo vodo in prepričalo vseslovensko in tudi tukajšnjo lokalno javnost kako in kdaj, če sploh, z 2.tirom in dajo tudi odgovor na to, od česa ga bomo financirali, upoštevaje dejstvo, da mu EU ni pretirano naklonjena in veliko evropskega denarja ne bo?

Sam sem svoj čas zasledil dokaj drzno opredelitev župana Popoviča, s katerim se redkokdaj strinjam,  a tokrat sem se, v prid čimprejšnji železniški povezavi s Trstom. Bojda vsaj 10 krat cenejša od 2.tira. Za vse večje povpraševanje po hitrih in zmogljivejših javnih prevozih med urbanima vse bolj povezanima prostoroma, seveda, a ob predpostavki skupnega upravljanja koriščenja že obstoječe železniške infrastrukture na italijanski strani, tudi morda za potrebe koprskega pristanišča?! V tem primeru 2.tir ne bo potreben tudi ne čez 30 ali 40 let.

A pomembno je, da si o tem vprašanju enkrat za vselej nalijemo čistega vina, da v predvolilnih kampanjah ne bomo znova in znova poslušali o nečem, ki bo le pobožna želja ali pravljica za lahko noč.



 

mercoledì 10 settembre 2014

Bratuškova podpredsednica EK za energetiko?


»PRI IZBIRI MI JE DAL CERAR PROSTE ROKE«


Tako Jean-Claude Juncker o izboru Alenke Bratušek na položaj podpredsednice Evropske komisije zadolžene za energetsko unijo. Izbranka bo - kot pravi novi prvi mož vseevropske vlade -, v sodelovanju z drugimi podpredsednicami in podpredsedniki, vodila in koordinirala delo nekaj komisarjev, oz. komisark, še zlasti za podnebne ukrepe in energijo, promet in prostor, notranji trg, industrijo, podjetništvo, okolje, pomorske zadeve in ribištvo, regionalno politiko, kmetijstvo in razvoj podeželja, raziskave, znanost in inovacij ter….konec. Kaj pa še ostane? Šolstvo, zdravstvo in sociala. In ali bo vsemu temu kos, naša odhajajoča premierka? Sodeč po odzivih doma, kjer je nihče ne podpira, ne s koalicije, še manj z opozicije, pa tudi mediji in širša javnost ne, te vere ni veliko. Le s krogov energetike prihajajo pričakovanja, da bi utegnila koristiti slovenskim interesom na tem področju. Problem ostaja način, kako si je Bratuškova utrla pot k Junckerju, z dopisno sejo na kateri naj bi vlada potrdila Junckerjev seznam komisije, vred. Le ta ne obeta prijetnega mandata. Soudeleženec  pri tej nečednosti, kajti se ni otepal temu, da bi se sam znašel ob bok Bratuškovi na listi treh kandidatov iz Slovenije, danes pa  njen odločen nasprotnik, zunanji minister in predsednik DeSUSa, Erjavec, govori o nezakonitosti pri vladnem odločanju. Pritrjuje mu pravna eminenca, dr. Rajko Pirnat, in vso dogajanje proučuje Komisija za preprečevanje korupcije, ki čeprav ni še sklenila z delom, daje razumeti, da ni bilo vse tako, kot bi moralo biti. Ali bo njeno poročilo, ko bi, recimo, samo-promovirano Bratuškovo obremenilo nezakonitega ravnanja, kaj učinkovalo na odločitev Junckerja in ali bo spodbudilo novega slovenskega premiera, dr. Cerarja, da odločneje poseže vmes in preklice domnevno nezakoniti sklep vlade ter prisili predsednika Evropske komisije k zamenjavi Bratuškove z novim slovenskim imenom, ostaja neznanka,  pri čemer mnogi že valijo odgovornost za posledice (negativni odzivi v EU, težave pri komuniciranju Bratuškove s slovenskimi oblastmi, siceršnja neučinkovitost pri opravljanju sprejetih nalog itd…) na Cerarja samega. V nekem smislu tudi sam Jean-Claude Juncker: »Dal mi je proste roke!« Ker je za enkrat temu tako in nič ne kaže, da bi Junckerja pisma ki mu jih pošiljajo njegovi slovenski politični zavezniki – glej ostrino Janševega - ter siceršnje vesti iz Slovenije o negodovanju do njegovega izbora, omajale, bo Bratuškova na preizkušnji znanja, sposobnosti in pojasnjevanja »zakonitosti« ter »demokratičnosti« njene poti v Bruselj, na zaslišanjih pred pristojnimi odbori Evropskega parlamenta. Glede na raznolikost nalog, ki jih je Juncker predvidel za slovensko komisarko, bo njenih zagovorov kar veliko. Pa, recimo, da ji uspe tudi skozi to sito, prvi velik izziv, če želi vsaj malce popraviti vtis, ki ga je pustila doma in si znova prislužiti kak drobec naklonjenosti lastnega naroda, bo opredelitev do vsaj treh reči: do požrešnega TEŠa 6, do prihoda ruskega Južnega toka na slovensko ozemlje in do plinskih terminalov v Tržaškem zalivu. S slednjim se tudi sam ukvarjam, zato kako besedo več. Evropski seznam infrastrukturnih energetskih projektov, ki bodo lahko pohrustali nekaj manj kot 6 milijard evrov do leta 2020 je že sprejet. Nanj je tudi »uplinjevalnik UZP v Severnem Jadranu«, ni pa določeno katerega tipa, oz. katere tehnologije in kje. Nadvse sporni žaveljski terminal ni še povsem pokopan - le evropskega sofinanciranja ne more biti deležen, če se z njim Slovenija ne strinja -, pa že drug tovrstni objekt, sicer manjših dimenziji in zmogljivosti ter z, do morja, manj škodljivo tehnologijo uplinjevanja, se pojavlja v bližnjem Tržiču – Monfalconu. Še v fazi projekta, seveda, a za razliko od žaveljskega, že z vrsto potrebnih soglasji in političnih podpor. Da bi kdo ponujal bolj varne in za okolje manj tvegane rešitve, kot so uplinjevalniki fiksni ali plavajoči sredi morja, na večjih globinah, daleč od obal, oziroma koriščenje vseh zmogljivosti off-shore terminala v Portu Viru, ki danes obratuje le s 60% kapacitete in bi z izgradnjo le plinovoda do Furlanije Julijske Krajine, zadostil  povpraševanju po zemeljskem plinu na tem prostoru, ni ne duha ne sluha. Niti ne o odzivih dotičnih vlad na pobude civilne družbe in strokovnih krogov, da bi vzpostavile (italijanska, slovenska in hrvaška) neko skupno omizje o diferencirani (da ne bi bili odvisni le od ruskega) dolgoročni dobavi tega plina na območju Severnega Jadrana, oz. o načinih in lokacijah le te. Odhajajoči komisar za okolje, dr. Potočnik, se je pridružil tem pozivom, pozval je vlade k iskanju skupnih rešitev. Bo Bratuškova ravnala enako in morda tudi sprožila kako bolj konkretno iniciativo? Če ne bo odzivov v relativno kratkem času, bo uplinjevalnik v Tržiču že stal, nevarni plinski tankerji bodo pripluli in težko jih bo odgnati. Da ne bo nesporazuma. Zemeljski plin je dobrodošel, še več, le z njim bomo v naslednjih desetletjih, oz. do ustreznega napredka obnovljivih virov, ki bodo tudi ekonomsko upravičeni, nadomestili ostala, zlasti podnebju veliko bolj škodljiva fosilna goriva, a naj prispe po čim bolj varnih, okolju prijaznih in družbeno sprejemljivih poteh.

sabato 6 settembre 2014

Ieri a Monfalcone sul rigassificatore Smart Gas


HO DETTO ANCH'IO LA MIA, SPIEGANDO A VESCOVINI I PERCHE' DELLE MIE PERPLESSITA'

http://ilpiccolo.gelocal.it/trieste/cronaca/2014/09/06/news/vescovini-smart-gas-non-e-il-diavolo-1.9881675


...e questo il mio intervento, che avevo preparato scritto anche perche' non si tornasse a raccontare balle su quanto avessi detto...



Sono Aurelio Juri di Koper, che in italiano fa CAPODISTRIA! Ex doganiere, ex giornalista, ex sindaco, ex parlamentare, anche europeo, pensionato, per qualcuno politicante, certamente non potente. Anzi, una vechia scartoffia, come le chiama Vescovini, che si e' messa da parte da sola. Per qualche anno ho collaborato comunque col Tavolo Tecnico Rigassificatori.
Ringrazio il dottor Vescovini per l' invito e per aver aggiustato il tono della conversazione nei miei confronti. Lo invito a farlo anche con gli altri obiettori al progetto in discussione.
Dunque, seguo, da politico e cittadino ovviamente, non da tecnico, il problema rigassificatori nel nostro golfo fin dal 2006, da quando apparve la notizia su Zaule - all'epoca ero ancora al parlamento di Lubiana – notizia che ci costrinse, vista l'ubicazione ad un tiro di schioppo dal territorio nazionale, a discuterne, a commissionare uno studio interdisciplinare sotto la direzione dell'Istituto »Jožef Štefan«, a dedicarvici ben due sedute plenarie e a concludere che li, a Zaule, il rigassificatore on-shore della Gas Natural, come anche quello off-shore che l'Endesa, altra compagnia spagnola, voleva fare in mare fra Isola e Grado, non ci stavano. Inevitabili e indiscutibili l'impatto ambientale tranfrontaliero e i rischi alla sicurezza. Al governo demmo l'ordine di aprire la questione con Roma. Cosa poi fatta, ma mai conclusa… E se Zaule oggi non ha ottenuto le grazie della Commissione europea, non significa che sia anche affossato. In piu' ora questa nuova sfida.
Comunque, da subito 4 premesse che dovremmo condividere:
-         Il metano ci serve e non possiamo dipendere solo da quello russo, per questo anche l'insistere dell'UE su un ulteriore impianto - Porto Viro ci sta gia' - nell'Alto Adriatico,
-         Servono anche nuove opportunita' di lavoro, ovunque!
-         L'inquinamento non riconosce i confini,
-         Le acque del Golfo di Trieste non hanno connotazione etnica o statuale e son comuni.
Detto questo, le rispiego, dottor Vescovini, e lo faccio a tutti i disinformati, visto che la mia risposta pubblica non e' bastata, che ad Aurisina ho parlato in ITALIANO ed ho portato in sloveno solo un breve saluto, ad un'aula ove lo sloveno e' di casa come lo e' l'italiano. A proposito, apprezzo il fatto che abbia assicurato oggi la traduzione simultanea nelle due lingue.
E cosa ho detto ad Aurisina? Neanche una parola sull' escavo del porto di Monfalcone, come da lei sostenuto sul Piccolo, e neppure sul fatto che il rigassificatore della Smart gas fosse a ciclo aperto. Per il porto di casa mia ho ricordato soltanto che il rigassificatore di GNL a terra, per altro a ciclo chiuso come il vostro, li' l'abbiamo rifiutato, anzi, ne abbiamo rifiutati due: nel '93 quando voleva portarcelo a Punta Grossa una compagnia americana, di cui non ricordo il nome, e qualche anno fa quello che la tedesca TGE proponeva di impiantare al limite del porto. Ho ricordato cioe' che le metaniere fin sotto casa, con tutti i rischi che il loro attracco in riva e il travaso del gas comportano, non le vogliamo. Tutto qua.
Per il resto ho riferito ad Aurisina in breve sulle conclusioni del Tavolo tecnico rigassificatori circa l'impianto di Zaule, che hanno corroborato le perplessita' e i timori gia' manifestati dallo studio sloveno di 8 anni or sono, e che ad avviso di molti sono applicabili, in buona parte, anche a qualsiasi altro terminal del genere, a ciclo aperto o chiuso, che si voglia installare a terra se in comprensori come quello del Golfo di Trieste, con fondali bassi e pregni di sostanze tossiche (vedi il mercurio) con un'attivita' portuale gia' di per se' intensa (ben tre porti i nostri) con molta altra navigazione che l'arrivo delle gasiere ovunque penalizza, con una costa densamente popolata e colma di altre attivita' economiche, anche a rischio. Che la Smart Gas proponga ora un qualcosa di sicuro lo smentiscono i Vigili del fuoco. Lo definiscono »Un impianto per sua natura a rischio di incidente rilevante«!
Ed ho ricordato che ci sono soluzioni alternative per assicurarci il metano, per creare nuovi posti di lavoro e salvarne 10 mila o piu': i rigassificatori off-shore fissi o galeggianti in alto mare e in acque profonde, che non e' il caso del nostro golfo, con impatto sull'ambiente e rischi alla sicurezza degli altri utenti del mare, ridotti al minimo.
Chi ancora nell' Unione europea o nel mondo progredito costruisce rigassificatori di GNL a terra in zone abitate? Mi risulta che anche gli Small Scale Terminals in Norvegia e altrove siano lontani dagli insediamenti urbani ed in acque piu' profonde. Come lo e' per altro il sito di Veglia in Croazia.
E prima di chiudere una domanda ancora che non riguarda lei, Vescovini, quanto i nostri due governi, ma anche la Regione: perche' non si apre un tavolo comune, esteso anche alla Croazia, per discutere di come e dove portare il metano in Alto Adriatico, a costi quanto piu' bassi,  e soddisfare cosi' sia il programma di priorita' intrastrutturali europeo, sia il fabbisogno locale di metano e di posti di lavoro, sia la pretesa di sicurezza e ambiente non ulteriormente oberato da fattori di rischio che chi qui vive giustificatamente pone?
Chiudo: M'ha rimproverato, caro Vescovini, di difendere, da italiano, la minoranza slovena. Al di la' del fatto che questo non puo' essere un peccato, anzi - fra minoranze e' giusto esser solidali - cerco semplicemente di difendere la civilta' e la dignita' di questa territorio. Dovremmo farlo tutti e il clima si farebbe decisamente piu' sereno, disteso e produttivo.
Grazie dell'attenzione.             

Aggiungo il video della serata, un tantino raccorciato e manipolato. Prima c'era la versione completa della serata che evidentemente Vescovini ha preferito sostituire con questa e mascherare cosi' le sue battute alquanto irriguardose nei confronti di taluni critici.... Non si fa cosi', Vescovini! Rimetta su Youtube il video completo. Se ben ricordo, 2 ore e passa! Ha tagliato piu' della meta'. Non si fa cosi', Vescovini! 

https://www.youtube.com/watch?v=oxZZWkuTzdo

Ma rovistando un tantino ho recuperato anche il video integrale...

https://www.youtube.com/watch?v=Y6lp4qHm0hE 


Interpellato successivamente dai media, ho dichiarato piu' o meno quanto segue:

L'impianto della Smart Gas risulta indubbiamente meno pericoloso di quello di Zaule (per dimensioni, ciclo chiuso e prevista tecnica di escavo del porto), ma ciononostante i rischi restano. Mi spiace che Vescovini non presti ascolto alle alternative piu' sicure (off shore fissi o galleggianti in alto mare a acque piu' profonde, gasiere con rigassificatore a bordo, serbatoi interrati ecc...) e che i nostri due governi continuino a ignorare gli appelli per un tavolo comune esteso anche alla Croazia al quale discutere di come e dove portare il GNL nell'Alto Adriatico. Alla notizia che anche il porto di Capodistria, per una direttiva europea, dovra' fornirsi entro il 2020 di qualche serbatoio di metano per assicurare alle navi con motori dual-fuel (gasolio-metano) il pieno, non posso che prenderne atto. Anche se non ci fosse l'UE, se questo tipo di navi, indiscutibilmente meno inquinanti di quelle a nafta, arriveranno anche da noi, bisognera' rifornirle. Solo cosi' il nostro porto conservera' concorrenzialita'.     


Che poi qualcuno (PlanetTV) abbia pubblicato solo la parte in cui riconosco all' impianto di Monfalcone meno pericolosita' rispetto a Zaule, amen....