Biti »metla«
Ne vem kako se generalni direktor RTV Slovenija, g. Whatmough, počuti, ko sliši in prebere, da ga imajo vsi relevantni mediji in večji del javnega mnenja za kadrovsko in programsko metlo obstoječe oblasti, za umazane posle pri utišanju do nje kritičnih glasov nastavljenega izvajalca. Ne vem kaj pravijo njegovi doma.
Kakorkoli že, ni videti, da bi se za to dokaj razširjeno zaznavo pretirano sekiral. Še minimalna etika mu je tuja. Recimo, da bi pred odločitvami poiskal podporo večine v programskem svetu, ki ga je vendarle nastavila in bi mu naj bila torej naklonjena. Ne, kot valer. Skliče sejo omenjenega sveta vedoč da ne bo sklepčna, ker sredi počitnic in dopustov, nato potegne potezo, ki mu jo pravila dopuščajo. Razreši direktorico Televizije, Natalijo Gorščak, s pavšalno in nepreverjeno argumentacijo, da gledanost tv vpada. In to skoraj sočasno, ko ta ista televizija, skupaj z Odmevi, Janševi vladi hudo motečo Eriko Žnidaršič in radijskim Valom 202, ter še nekaj posamezniki z drugih področji, prejme eno od nagrad »Trusted brand«, ki jih Gospodarska zbornica podeljuje v okviru potrošniške raziskave najbolj zaupanja vrednimi blagovnimi znamkami.
Razumljiva je zaskrbljenost novinarjev informativnega programa TV Slovenija, ki generalnega direktorja zavoda in Programski svet pozivajo k temu da se o razrešitvi Gorščakove vendarle odloči na tem organu. Poziv na mestu a malce prepozen. Vedel je kaj dela, Whatmough, kaj mora storiti in to je storil. Ergo, nekoliko prepozen ta poziv, razen…?! Razen če bi, kot bi bilo najbolje in prav, Programski svet sprevidel svojo zmoto izpred parih mesecev in v luči direktorjevega lomastenja, razrešil slednjega ter razveljavil njegove odločitve. Prepričan sem, da zaskrbljenost aktiva novinarjev deli večji del javnosti, ker generalni direktor, ki se morda spozna na davke, a pojma nima o medijskem poslanstvu, oz. novinarskem delu, napoveduje tudi programske spremembe. Res da televizija in radio sežeta dlje od samih informaciji, a slednje, v vseh njihovih izpeljankah, od poročil in dnevnikov, do intervjujev in omizij, do dokumentarcev in preiskav, tvorijo okostje javnega medijskega servisa.
Berem, da bi med drugim Štefančičev »Studio City« preselil na torek ter skrčil njegovo frekvenco, ker izmenjaje s torkovim dokumentarnim filmom, in ponedeljkov večer prepustil narodno zabavnemu rajanju.
Da, dragi kolegi novinarji in novinarke, postanite bučni, aktivni, bojeviti do svojega dela in poslanstva. Ko sem sam delal na koprski televiziji (bil sem 18 let soustvarjalec informativnega programa tako na radiu kot na tv, a tudi par let predsednik hišnega novinarskega sindikata) in iz Ljubljane so prihajali signali po krčenju avtonomije in dinamike našega programa, smo si privoščili nekajdnevno stavko, tam 1985-86 leta, v obliki močno skrčenih oddaj. Protest je učinkoval in obranili smo položaj. Predlagal bi vam nekaj takega, a se dobro zavedam, da bi to premiera Janšo, vlado in koalicijo še kako osrečilo. Manj je vedenja o njihovih nečednosti, manj je javnost obveščena, bolj se oblastniki veselijo. Tako da stavka odpade. Bili so takrat drugi časi. Kar vam preostane je pritisk na Programski svet in na samega generalnega direktorja, da naj čim prej odide. Morda vam utegne pomagati Nadzorni svet. Srečno!
