odziv na proNATOvski zagovor dr. Boža Cerarja
https://www.dnevnik.si/1042845565/mnenja/odprta-stran/nato-se-vedno-potrebujemo-
Ali Nato res še vedno potrebujemo?
Pred
dobrim mesecem sem s svojimi ocenami in pozivi prispeval k razpravi o
primernosti oziroma neprimernosti slovenskega članstva v Natu
Pozival sem dr. Milana
Brgleza k utemeljitvi njegove teze, da bi bil referendum o odhodu iz
zavezništva, ki ga predlaga Levica, nesmiseln, in odgovor me je delno
zadovoljil, ker vendarle priznava, da se do tega članstva vedemo neprimerno,
pomanjkljivo, podrejeno, celo servilno, in ne kot suverena, podjetna in tudi
kritična članica, oziroma da le izvajamo politiko, ki jo določajo druge, seveda
vplivnejše članice, pri njenem kreiranju pa nas ni.
A tokrat si bom
namesto odziva na Brglezovo pisanje dovolil polemiko z vnetim pronatovskim
zagovorom dr. Boža Cerarja pod naslovom Nato še vedno potrebujemo (Objektiv, 3. novembra 2018). Izkušen diplomat in nesporen
poznavalec zgodovine ter drobovja severnoatlantskega zavezništva je podal
množico argumentov v prid njegovemu obstoju in pomenu na mednarodni šahovnici
ter slovenskemu članstvu v njem, in to s tako dolgim pisanjem, da mu kot
preprost bralec ne morem parirati… Na voljo imamo namreč omejeno število
znakov. A kljub strokovnemu pristopu k obravnavi te teme dr. Cerar ne odpravi
vtisa, da ostaja predan filozofiji in doktrini zavezništva še iz časov hladne
vojne, da »zlo prihaja z vzhoda«, da je prva grožnja Evropi in svetovnemu miru
domnevno pohlepna in agresivna Rusija, katere ambicije je mogoče zajeziti le z
močno in enotno ter jedrsko oboroženo vojaško-politično povezavo, v kateri
imajo vodilno vlogo ZDA – prva svetovna velesila. Če bi ZDA morebiti zapustile
povezavo, kot je svojčas zagrozil njihov trenutni predsednik, jezen, ker ZDA
plačujejo tudi za članice, ki so slabe plačnice, in če bo Združeno kraljestvo
odšlo iz Evropske unije, bo za to, da bi bilo nuklearno odvračanje ruske
grožnje še učinkovito, v Evropi ostalo premalo jedrskega orožja, pravi Cerar
(ima ga le Francija). Ups?!
Ste slišali, dr. Cerar, kaj pravi smetana podnebne stroke? Da imamo samo še
15 let časa, da segrevanje podnebja ustavimo in zadržimo znotraj znosne ravni,
ker bo sicer prepozno in pot planeta k njegovemu koncu bo postala nepovratna.
Res, tudi Rusija, tako kot Kitajska, Indija in ZDA, je v jedru največjih
proizvajalcev toplogrednih plinov, a le Združene države Amerike so doslej
odstopile od pariške podnebne pogodbe in napovedale, da se njenih določil in
priporočil ne bodo držale. In brez deleža ameriških emisijskih rezov v
dokumentu zapisani cilji ne bodo uresničeni, kaj šele da bi zaostrili ukrepe,
tako kot svareče moledujejo največji svetovni umi. Torej, dr. Cerar, »Zlo
tokrat prihaja z zahoda!«, ker ne dvomim, da veste, kaj prinašajo podnebne
spremembe… taljenje ledenikov, zvišanje gladine morja, izginjanje vrste malih
obmorskih držav in obalnih predelov celin ter obenem hitrejša dezertifikacija
Afrike, in ne le nje; posledično bodo sedanje migracije iz srednje Amerike v ZDA
in iz Afrike ter Azije v Evropo v primerjavi s tako imenovanimi podnebnimi
migracijami izpadle kot osnovnošolski izlet do sosednje vasi. Čakajo nas
biblijski eksodusi, nas pa panika grabi že takrat, ko moramo odpreti kak center
za integracijo nekaj desetin azilantov – shodi, civilne iniciative, peticije, s
skupnim sporočilom: »Migranti raus!«
Kaže, da se ta fobija vse bolj zajeda tudi v trenutno, deklarirano napredno
vladno kompozicijo. Kako naj drugače razumem izjavo predsednika vlade Šarca, da
je »marakeška deklaracija za nas nezavezujoč dokument«? (Gre za nedaven dogovor
Združenih narodov o migracijah.) Pri tem se sklicuje na to, da k dogovoru ne bo
pristopila – poleg ZDA, kakopak – še vrsta evropskih držav, kot so Avstrija,
Madžarska, Poljska, Češka. Same »vzornice«. Pa dodajmo še eno – Salvinijevo
Italijo. In če ne bodo one, čemu bi mi, mar ne, predsednik vlade? Kje je tisti
dober, obetajoč Marjan Šarec, ki je v času kampanje za predsedniške volitve
podpisal poziv Mirovnega inštituta k pristopu Slovenije k Pogodbi OZN o
prepovedi jedrskega orožja? Še danes čakam, da kot prvi vladni mož sproži
aktivnosti v tej smeri, a vem, da je čakanje zaman, saj že pri vprašanju
migracij daje razumeti, da bomo svetovno organizacijo tudi mi začeli jemati kot
neke vrste samopostrežnico oziroma da si lahko marakeški trud prihranimo.
No, še stavek ali dva za dr. Boža Cerarja. Da »zlo tokrat prihaja z
zahoda«, poleg izstopa ZDA iz pariškega dogovora dokazujejo tudi vsa druga
dosedanja početja ameriškega predsednika, ki od zavrnitve jedrskega sporazuma
velikih sil z Iranom in uvedbe najostrejših sankcij doslej zoper to državo ter
od odstopa od pogodbe z Rusijo o jedrskih raketah kratkega in srednjega dometa
ter selitve ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem in do razglašanja vrste
trgovinskih vojn, pa še bi lahko naštevali, skorajda revolucionarno sesuva vse,
kar je bilo v minulih desetletjih multilateralno dogovorjeno v prid bolj
mirnemu, varnemu in stabilnemu svetu.
In Nato ter mi z njim, dr. Cerar, mu stojimo ob strani!
