martedì 6 novembre 2018

Vztrajam pri izstopu iz NATA


odziv na proNATOvski zagovor dr. Boža Cerarja

https://www.dnevnik.si/1042845565/mnenja/odprta-stran/nato-se-vedno-potrebujemo-


Ali Nato res še vedno potrebujemo?

Pred dobrim mesecem sem s svojimi ocenami in pozivi prispeval k razpravi o primernosti oziroma neprimernosti slovenskega članstva v Natu
Pozival sem dr. Milana Brgleza k utemeljitvi njegove teze, da bi bil referendum o odhodu iz zavezništva, ki ga predlaga Levica, nesmiseln, in odgovor me je delno zadovoljil, ker vendarle priznava, da se do tega članstva vedemo neprimerno, pomanjkljivo, podrejeno, celo servilno, in ne kot suverena, podjetna in tudi kritična članica, oziroma da le izvajamo politiko, ki jo določajo druge, seveda vplivnejše članice, pri njenem kreiranju pa nas ni.
A tokrat si bom namesto odziva na Brglezovo pisanje dovolil polemiko z vnetim pronatovskim zagovorom dr. Boža Cerarja pod naslovom Nato še vedno potrebujemo (Objektiv, 3. novembra 2018). Izkušen diplomat in nesporen poznavalec zgodovine ter drobovja severnoatlantskega zavezništva je podal množico argumentov v prid njegovemu obstoju in pomenu na mednarodni šahovnici ter slovenskemu članstvu v njem, in to s tako dolgim pisanjem, da mu kot preprost bralec ne morem parirati… Na voljo imamo namreč omejeno število znakov. A kljub strokovnemu pristopu k obravnavi te teme dr. Cerar ne odpravi vtisa, da ostaja predan filozofiji in doktrini zavezništva še iz časov hladne vojne, da »zlo prihaja z vzhoda«, da je prva grožnja Evropi in svetovnemu miru domnevno pohlepna in agresivna Rusija, katere ambicije je mogoče zajeziti le z močno in enotno ter jedrsko oboroženo vojaško-politično povezavo, v kateri imajo vodilno vlogo ZDA – prva svetovna velesila. Če bi ZDA morebiti zapustile povezavo, kot je svojčas zagrozil njihov trenutni predsednik, jezen, ker ZDA plačujejo tudi za članice, ki so slabe plačnice, in če bo Združeno kraljestvo odšlo iz Evropske unije, bo za to, da bi bilo nuklearno odvračanje ruske grožnje še učinkovito, v Evropi ostalo premalo jedrskega orožja, pravi Cerar (ima ga le Francija). Ups?!
Ste slišali, dr. Cerar, kaj pravi smetana podnebne stroke? Da imamo samo še 15 let časa, da segrevanje podnebja ustavimo in zadržimo znotraj znosne ravni, ker bo sicer prepozno in pot planeta k njegovemu koncu bo postala nepovratna. Res, tudi Rusija, tako kot Kitajska, Indija in ZDA, je v jedru največjih proizvajalcev toplogrednih plinov, a le Združene države Amerike so doslej odstopile od pariške podnebne pogodbe in napovedale, da se njenih določil in priporočil ne bodo držale. In brez deleža ameriških emisijskih rezov v dokumentu zapisani cilji ne bodo uresničeni, kaj šele da bi zaostrili ukrepe, tako kot svareče moledujejo največji svetovni umi. Torej, dr. Cerar, »Zlo tokrat prihaja z zahoda!«, ker ne dvomim, da veste, kaj prinašajo podnebne spremembe… taljenje ledenikov, zvišanje gladine morja, izginjanje vrste malih obmorskih držav in obalnih predelov celin ter obenem hitrejša dezertifikacija Afrike, in ne le nje; posledično bodo sedanje migracije iz srednje Amerike v ZDA in iz Afrike ter Azije v Evropo v primerjavi s tako imenovanimi podnebnimi migracijami izpadle kot osnovnošolski izlet do sosednje vasi. Čakajo nas biblijski eksodusi, nas pa panika grabi že takrat, ko moramo odpreti kak center za integracijo nekaj desetin azilantov – shodi, civilne iniciative, peticije, s skupnim sporočilom: »Migranti raus!«
Kaže, da se ta fobija vse bolj zajeda tudi v trenutno, deklarirano napredno vladno kompozicijo. Kako naj drugače razumem izjavo predsednika vlade Šarca, da je »marakeška deklaracija za nas nezavezujoč dokument«? (Gre za nedaven dogovor Združenih narodov o migracijah.) Pri tem se sklicuje na to, da k dogovoru ne bo pristopila – poleg ZDA, kakopak – še vrsta evropskih držav, kot so Avstrija, Madžarska, Poljska, Češka. Same »vzornice«. Pa dodajmo še eno – Salvinijevo Italijo. In če ne bodo one, čemu bi mi, mar ne, predsednik vlade? Kje je tisti dober, obetajoč Marjan Šarec, ki je v času kampanje za predsedniške volitve podpisal poziv Mirovnega inštituta k pristopu Slovenije k Pogodbi OZN o prepovedi jedrskega orožja? Še danes čakam, da kot prvi vladni mož sproži aktivnosti v tej smeri, a vem, da je čakanje zaman, saj že pri vprašanju migracij daje razumeti, da bomo svetovno organizacijo tudi mi začeli jemati kot neke vrste samopostrežnico oziroma da si lahko marakeški trud prihranimo.
No, še stavek ali dva za dr. Boža Cerarja. Da »zlo tokrat prihaja z zahoda«, poleg izstopa ZDA iz pariškega dogovora dokazujejo tudi vsa druga dosedanja početja ameriškega predsednika, ki od zavrnitve jedrskega sporazuma velikih sil z Iranom in uvedbe najostrejših sankcij doslej zoper to državo ter od odstopa od pogodbe z Rusijo o jedrskih raketah kratkega in srednjega dometa ter selitve ameriškega veleposlaništva v Jeruzalem in do razglašanja vrste trgovinskih vojn, pa še bi lahko naštevali, skorajda revolucionarno sesuva vse, kar je bilo v minulih desetletjih multilateralno dogovorjeno v prid bolj mirnemu, varnemu in stabilnemu svetu.
In Nato ter mi z njim, dr. Cerar, mu stojimo ob strani!


Nessun commento:

Posta un commento