ZGROŽEN CEPLJENEC
A ne do necepljenih, temveč do onih, ki se gredo pogrom do njih. Verjamem in zaupam stroki, kdaj pa kdaj s kakim zadržkom, prijavil sem se na cepljenje proti Covidu 19 brž, ko je nastal spletni naslov za to in tudi preko svojega zdravnika, poklicali so me in mi dvakrat servirali Pfizer. Soprogi Moderno. Oba nad 70 in med rizičnimi. Sva domnevno imuna že skoraj 4 mesece, a si še vedno nadevava masko in razkuživa roke ter ne hodiva v gneče. Pa tudi stranskih učinkov cepljenja nisva čutila, razen enodnevne rahle bolečine na mestu vboda. Necepljenim svetujem, da naj se cepijo, a se tu ustavim.
Da, sledil sem stroki in ji še sledim, toda ne do mere, ko pohodi osnovno pravico slehernika do odločanja o svojem telesu. Res da to telo lahko prenese virus na ona, ki ga obdajajo in tako širi epidemijo, a že od samega začetka le te, poznamo orodja, da to preprečimo: družbeno distanco, obvezno nošenje mask, ko se je ni možno držati, ter redno razkuževanje rok, predmetov, prostorov. Poleg tega tudi cepljenec vseeno lahko zboli za koronavirusom in ga popelje dalje.
Zato ne razumem in še manj odobravam to kar se gredo in del stroke in del politike in večji del medijev - tlakovanje poti k pogromu tistih državljank in državljanov, ki ne vedo še ali bi se cepili ali ne, oziroma ki so se odločili, da tega ne bodo storili iz vrste razlogov. Vsakdo ima pravico podvomiti tudi v Nobelovega nagrajenca. Da se razumemo, nobenega odpustka tistim, ala »pojoči major« in somišljeniki, ki preskakujejo ograde in vdirajo na »tuja ozemlja«, ali zmerjajo, pljuvajo, se fizično ali verbalno znašajo nad nasprotno mislečimi, a pravica, da ne verjamejo, da podvomijo, da prisegajo v teorije zarote jim je sveta.
Tudi predstojniku Nacionalnega instituta za javno zdravje, someščanu Milanu Kreku, priznavam pravico do svojega mnenja, do svojih emociji, do tega, da je ne le razočaran, ker jih je še toliko in toliko, ki ne zaupajo ne njemu ne še bolj kompetentnim strokovnjakom, ampak tudi hud in besen, toda paziti mora tako kot vsi pomembneži, vplivneži in odločevalci na učinke, oziroma posledice njihove ubesedene in javno izpovedane nejevolje. To kar je izjavil na nedeljskem intervjuju z Možino na prvem programu TV Slovenija je zame nezaslišano, da »smo sedaj priča epidemije necepljenih, ki imajo za talce celotno družbo«. Prva trditev je butasta ker tudi v prenesenem pomenu je epidemija nenaden izbruh in hitro širjenje nečesa, kar za necepljene ne velja, ker se krčijo, glede na to, da število cepljenih, četudi počasi, narašča. Bolj problematičen je ostali del stavka, da »necepljeni imajo za talce celotno družbo«. Halo? A se bomo odslej posluževali te retorike, Milan? Jo stopnjevali? Gradili korak za korakom sovraštvo cepljencev do necepljenih? Pisali na vratih slednjih z belo barvo NC? Jih primorali si zašiti na suknjiču in to vidno ti dve črki? Jih nekam deportirali ter izolirali, kot gnila jabolka od ostalega, cepljenega, torej »ozaveščenega in zdravega« dela družbe? Gospodarstveniki, da bi prihranili na stroških testiranja, se že izrekajo za uvedbo obveznega cepljenja in ustreznih sankcij. Ministra Počivalšek in Poklukar bi rada ukinila T iz PCTja. A nista pomislila na to, da bi morda mnogi necepljeni, odločeni, da tako ostanejo, raje ubrali pot zavestnega, lastnoročnega okuženja in prebolevanja - govorim zlasti o mlajših, ki stavijo na svojo odpornost, na svojo imunost -, v prepričanju, da jim bo potek bolezni prizanesel? Če pa temu ne bo tako, se bodo bolnišnične postelje še dodatno polnile in to prav zaradi ukinitve testiranja med pogoji za družbeno vključenost?!
Kaj se gremo, gospodje?! Milanu Kreku pa še posebej, ki tako rad snema rokavice. Pravi strokovnjak tega ne počne. Vselej rokavice na rokah, ker virus preži za vsakim vogalom! In to kar nam sedaj grozi pa ima atribute epidemije… epidemije diskriminacije, diferenciacije, izključevanja, medsebojnega sovraštva. A je to prava pot?
