martedì 10 settembre 2024

Volk svari ovco, da jo ogroža medved.

 

Pridiganje na mestu, toda…?!

 

Omislimo si eno od nikoli napisanih Ezopovih basni, v kateri dva kosmata, slinasta in lačna volka vabita v njun »varen« brlog čredo ovac, ki se nižje, na pašniku v kotlini pase, ker da se ji bližata in ji grozita s pokolom krvoločna medved in zmaj.

Antični grški pravljičar se mi je kar sam pričaral, ko sem minule dni prebral intervju s prvima možema dveh najmočnejših in najbolj znanih zahodnih obveščevalno-varnostnih agenciji: ameriške Cie in britanske MI6, ki svarita svet pred grožnjo, ki da prihaja z Vzhoda, iz Rusije in Kitajske.

»Šefa Cie e MI6: Svetovni red že od hladne vojne ni bil tako ogrožen« - eden od zloveščih naslovov v domačih medijih. In temu alarmu kaže prisluhniti. Mirovniki, ki spremljamo vojno v Ukrajini, navsezadnje na to opozarjamo že od samega ruskega upada na ozemlje sorodstvene sosede 24. februarja 2022, za katerega sicer menimo, da Zahod (Nato in EU) ni storil, kar bi moral, da bi do njega ne prišlo. Prej obratno! In pa toliko bolj so ti zvonovi na mestu po dogajanjih na Bližnjem vzhodu, oz. genocidni ofenzivi Izraela nad Palestino, ki s podporo Zahoda, kamor sodimo tudi mi, dobiva obrise, ob eni od največjih sramot človeštva v tem stoletju, vse širšega in nevarnejšega regionalnega konflikta. Pa ne pozabimo na največjo od vseh groženj ne toliko svetovnemu redu kot samemu preživetju človeške in živalskih vrst, ki se je morda še ne zavedamo dovolj, a je že tu in vse bolj kaže zobe... na podivjano podnebje!

Toda, ko preberem kdo nam take napovedi servira, mi spregovori Ezop.

Kdo pozna zgodovino Cie in MI6 ve česa sta sposobni. Skrbno obveščata seveda svoje delodajalce, ki niso nujno le izvoljene oblasti, o vsem kar se dogaja okoli njih, znotraj njih samih, ter globlje in širše, pri čemer jima nobena slehernikova intimnost in druga pravica ni sveta, skrbita ali pa tudi obratno za njihovo varnost, ampak njuna kreativnost gre krepko preko vsega tega, recimo temu, v skrbi po svetu po njunih želja.

Usklajeni sta ter interaktivni, morda le še z izraelskim Mosadom, in delovanje teh agentur močno označuje celotno obdobje hladne vojne. Nekaj najbolj odmevnih zgodb: 1. maj 1960 - ameriško vohunsko letalo U-2, kljub dogovoru o prepovedi poletov nad Sovjetsko zvezo, jo preleti in je sestreljen. Odnosi med velesilama se močno poslabšajo. Sredi aprila istega leta - Cia poskusi z ekspedicijo do zob oboroženih in v Miamiju izurjenih kubanskih oporečnikov v Prašičji zaliv na jugu Kube, strmoglaviti kubanskega voditelja Fidel Castra, a na izkrcanje so Castrovi borci pripravljeni in napadalce onesposobijo ter zajamejo. Za ameriško agencijo velikanski fiasko.

Zaradi širjenja komunizma tudi po Aziji - komunizem je od vselej za vse ameriške administracije prvo absolutno zlo - so Ciini agenti prisotni tudi tam. V Vietnamu, Laosu, Kambodži in Maleziji vodijo številne tajne operacije in nudijo vladam logistično in obveščevalno pomoč v boju proti uporniškim komunističnim skupinam. A tudi v Indokini se Ameriško posredovanje slabo konča.

Jim pa rata, to kar niso zmogli na Kubi, v Čilu 1973. Naščuvajo ali podkupijo vrsto domačih sindikatov, predvsem tovornjakarjev, in z njihovo podporo strmoglavijo legalno in legitimno izvoljenega socialističnega predsednika Salvadorja Allendeja ter postavijo na oblast do ZDA povsem servilno fašistično hunto generala Augusta Pinocheta.

Če se bližamo današnjemu času, vsemogočna agencija ne zna napovedati pokola v Srebrenici in tudi ne terorističnega napada na dvojčka v New Yorku 11. septembra 2001, pripravi pa teren z MI6 za nezakoniti ameriško-britanski napad na Irak 2003 in poskrbi zato, da tokom tako imenovane Majdanske revolucije 2014 Ukrajinci spodnesejo proruskega predsednika Janukoviča, kar  sproži prve spopade med novo kijevsko oblastjo in Ukrajinci ruskega rodu na vzhodu Ukrajine.

Skratka, Cia in MI6 imata roke, tudi hudo krvave, v večini kriz po svetu, in če nam one sporočata, da se nam pišejo hudi časi, jemljimo to resno, a njima zrimo v oči, prej kot drugim.

 


Nessun commento:

Posta un commento