PO 11.SEPTEMBRU, 9.NOVEMBER!
Da, ne sodim med državljane Republike Slovenije, ki se
navdušujejo nad predsedniško zmago Donalda Trumpa, ker da si upa povedati vse,
četudi onstran mej dobrega okusa, ker da je človek za nove čase in ker ima povrh še Slovenko za ženo. Na Kongresnem trgu, če bo, ko bo prišel na
obisk v Ljubljano, naj bi ga pričakalo več kot 3 tisoč oboževalcev – berem v
Slovenskih Novicah. Napovedujem še veliko več, ker mnoge bo zanimal tudi kot cirkuški
fenomen. Priznati mu je treba, da ima karizmo, da zna nagovoriti množice zlasti
nezadovoljneže z obstoječimi političnimi elitami in sanjače v boljšo prihodnost
zgrajeno z obljubami o vse mogočem in še uspešne parodije na njegov račun si ne
moreš izmisliti, ker je sam sebi najboljša parodija.
Že videno, mar ne? Nepopisne množice, ki so v Berlinu
poslušale in s stegnjeno roko salutirale Adolfa, ali v Rimu Benita. Obljubljala
sta jim vse kar so si želele in nikoli dosegle. Pa vemo kako se je končalo!
Ko bi bil v New Yorku ali kje drugje v ZDA kot ameriški
državljan bi korakal z demonstranti, ki skandirajo: Trump ni moj predsednik! Ker
pa sem doma v Sloveniji lahko povem le, da se tega kar se je zgodilo z njegovo
izvolitvijo resno bojim. Da se razumemo, ne zase…. - bližam se 70tim – za prihodnost
svojih vnukov.
Česar me je bilo doslej strah so bile le podnebne
spremembe, ki se nam bodo, navkljub vsem mednarodnim dogovorom o zmanjševanju
toplogrednih plinov, od Kyota do Pariškega sporazuma, prej ko slej maščevale.
Toda gre za strah na zelo dolgi rok, ker bodo neznosne in vse težje obvladljive posledice
prizadejale kakovost bivanja šele pravnukov ali njihovih otrok.
Odslej, zlasti ker se bodo učinki zgodili veliko prej, v
naslednjih 4 letih predsedniškega mandata, se bojim še bolj nove smeri ameriške
politike. Pa ni Trump kot tak zame največji problem, veliko hujši je ta, da ima
za seboj volilno telo, ki nima več spodobnosti, občutka o tem kar je prav in
kar ni, spoštovanja sočloveka in vrednot ter načel kultiviranega, vzajemno
spoštljivega sobivanja v prostoru in času, ki se je, v trenutku oddaje glasu, povsem spozabilo na pomen morale in etike. In to je narod, ki bo vladal svetu do 2020
ali celo dlje, če bo le ta obstal?!
Ne nameravam se spuščati v globljo analizo pričakovanih
ali samo potencialnih scenarijev izvolitve Donalda Trumpa v Belo Hišo in zmage »njegovih«
republikancev v obeh domovih ameriškega parlamenta.
Slednji mu kot stranka niso kaj prida pomagali pri zmagi,
ki si jo je dobesedno prigaral sam s svojo Melanio in s svojim štabom, a ob
dejstvu, da je vendarle postal predsednik, njih navkljub, se mu bodo sedaj disciplinirano
postavili ob bok. Z njihovo podporo bo Trump postal skorajda vsemogočen.
No, kot sem dejal, v globljo analizo ne bom šel, tudi ker
nimam dovolj znanja zanjo, a kot bivši politik, ki je tesneje spremljal
mednarodno politiko, bom ugotovil samo to: da je Trump v volilni kampanji
obljubljal korenite spremembe ameriške zunanje politike in odstop od mnogih
sporazumov, ki jih je dosegla Obamova administracija. Mnogi od teh pomenijo mir,
kolikor se ga še da menedžirati, ter sodelovanje v svetu, ne nazadnje, s
Pariškim dogovorom, pri upočasnitvi razvojne dinamike k podnebni apokalipsi.
Če bo Melanin soprog od teh odstopil, se dovolj dobro
zavedamo kaj bo to pomenilo?Kaj tudi sicer, če bo posiljeval svet z
nacionalnimi in drugimi parcialnimi interesi le ZDA?!
In to so bile njegove obljube, poleg mnogih drugih,
seveda. Bivši kolega poslanec iz vrst SDSa, Jožef Jerovšek, je zapisal v odzivu
na moj twitt da nekako paničarim, po nepotrebnem, ker da se nobena juha ne poje
tako vroča kot se skuha. Morda ima prav, a obljube volivkam in volivcem so bile
dane in je bil predvsem zaradi njih obljubodajalec izvoljen. A ne bodo prav
SDSovci vložili ustavno obtožbo na račun premiera Mira Cerarja, ker da se po
njihovem doslej ni držal danih obljub?
In kaj če se bo Trump, pod pritiskom medijev, borz, civilne
družbe, filmskih, glasbenih in športnih zvezd, stroke, poslovnih partnerjev in
drugih mednarodnih odločevalcev, streznil, si premislil, morda priznal, da se
je bil prenaglil v izjavah i stališčih, se celo komu opravičil? Dočakala ga bo usoda
vseh ostalih, ki se obljub niso držali. Volivci, ki so ga ustrelili v Belo hišo
mu tega ne bodo odpustili.
Tako da res nič dobrega ne za same ZDA, ne za ostali
svet, ne vidim od zmage Donalda Trumpa, situacija kateri se dobro prileže
naslov neke znane italijanske erotične komedije iz začetka 80tih let: »Se tutto
va bene siamo rovinati!«, v prevodu, »če gre vse prav, smo sesuti!« Samo Bog
nas lahko še reši, če ni še on prešel k Trumpovim volivcem?!
Nessun commento:
Posta un commento