NATO-Rusija v luči protiraketnega ščita.

A KDO VERJAME, DA BREZ SOGLASJA JELKA KACINA, NATO STOPICA NA MESTU?

»Brez mojega soglasja, v imenu Vlade Republike Slovenije, NATO ne more odločiti o ničemer!« - Tako je zatrdil stalni predstavnik naše lepe, miru in stabilnosti sveta posvečene dežele, na sedežu Atlantskega zavezništva v Bruslju, Jelko Kacin, v sobotnem pogovoru na Dnevniku TV Slovenija. Na drugi lokaciji, na Bledu, kjer sta se srečala, pa premier, dr. Miro Cerar, in poveljnik letalskih sil zveze NATO, ameriški general slovenskih korenin, Frank Gorenc, da »Moramo storiti vse za ohranitev enotnosti in za skupno usmerjenost proti dejanjem, ki kršijo mednarodno pravo in ogrožajo mir«. Cerar je še dodal, da si bo njegova vlada prizadevala, da se zaveze, ki jih Slovenija ima kot članica zavezništva, izpolnijo.

Če je res temu tako, lahko sklenemo, da je Slovenija dala soglasje za postavitev protiraketnega ščita z objekti v Romuniji in na Poljskem in z bojnimi ladjami razporejenimi od Baltika do Atlantskega oceana, ki da ni uperjen proti Rusiji, ampak služi le varovanju Evrope pred izstrelki, ki bi jih, recimo, izstrelil Iran. Temu ruski predsednik Vladimir Putin ne verjame. Govori da je grožnja, ki jo predstavlja Iran zgolj krinka, ker da sta ZDA in Iran lani poleti vendarle sklenila dogovor, ki Teheran zavezuje h končanju spornega jedrskega programa. Nejeverni Tomaž pač, kot zmeraj, ki tudi tokrat ne premore končka zaupanja in vere v najboljše namere in dobra dejanja zahodnega partnerja v globalnem boju zoper terorizem. Saj je povsem jasno, da sta lokaciji na Poljskem in v Romuniji in ladje v Baltiku ter Atlantiku oceanu najbolj primerni, ker najbližji, Iranu, ko bi se ayatollahi morebiti odločili prekršiti omenjeni sporazum in napasti Evropo. Tako, za hec ali iz globokih verskih vzgibov. Ups... Kaj pa Turčija in Grčija? Kje pa, a nimata že dovolj skrbi in dela s prebežniki iz Sirije in Iraka in izpolnjevanjem zahtev EUja?

No, šalo na stran, Rusija odgovarja protiraketnemu ščitu, ki ga označuje za grožnjo svetovni in zlasti svoji nacionalni varnosti, z okrepitvijo vojaških izdatkov, z razkazovanjem vojaških mišic na Rdečem trgu ali s preletavanjem z bombniki ameriških vojaških ladji v bližini svojega ozemlja ter z dodatnimi divizijami na svoji zahodni meji.

Priče smo novi oboroževalni tekmi in novi hladni vojni, četudi je nihče ne prizna.

Kacin nas pomirja, da ne gremo v to smer, ker da NATO se obnaša »zelo zrelo, zelo zadržano«, oziroma »noče sodelovati v tej – kot ji pravi - »njihovi (ruski) notranji predstavi, ki jo imajo za obvladovanje razmer znotraj ruske federacije«. »Naše načelo – dodaja - je deconflicting, oz zmanjševanje možnosti kakršne koli eskalacije incidenta«.

Dragi Jelko, brez zamere, a nisi kaj prida prepričljiv. Vsaj mene nisi prepričal in pomiril niti slučajno. No, res je, boš odvrnil in spomnil bralke in bralce, da je bil avtor tega pisanja proti včlanjevanju Slovenije v NATO in da so mu taki dvomi zatorej samoumevni in pričakovani. Pa morda imaš prav, a vendarle, tudi ko bi verjel v to zavezništvo in v naš položaj v njem, bi težko pristal na pojasnilo, da bomo iz Poljske in Romunije branili Evropo pred Iranom e ne grozili Rusiji.

In ker se nič v Atlantskem zavezništvu ne zgodi in ne more zgoditi brez tvojega soglasja, oziroma soglasja slovenske oblasti, te sprašujem in sprašujem tudi dr. Cerarja, ali in kdaj je Slovenija odobrila aktiviranje protiraketnega ščita v Romuniji in enake priprave na Poljskem? Ne pomnim, da bi kako tako razpravo zasledil ne v tem, ne v prejšnjih mandatih. Ko se je o tem projektu začelo govoriti sem bil še sam v Državnem zboru, član Odborov tako za obrambo, kot za zunanjo politiko in na moje izrecno vprašanje o tem mi je bilo odgovorjeno, da je šlo za čisto bilateralen aranžma med ZDA in posamičnimi evropskimi državami v katerem NATO ni imel besede. Ali so se mi takrat vladni predstavniki zlagali, ali se je prevzem odgovornosti za ta ščit s strani celega zavezništva zgodil kasneje, ne da bi bile članice izrecno povprašane in če so bile, kdo, kdaj, kje je opravil ustrezno diskusijo s strokovno, politično in siceršnjo javnostjo?

Ker če bi, bi morali prisluhniti določenim pomislekom in svarilom zlasti strokovne javnosti, da bosta postavitev takega obrambnega sistema ter skupne vojaške vaje zavezništva na prostoru nekdanjega Varšavskega pakta in načrtovana širitev zveze NATO, ter ne nazadnje Evropske unije, do samih meja Rusije (Ukrajina), brez vmesne, varnostno-tampon cone, pomnožila v tej državi in velesili občutke ogroženosti in samoobrambne refleksije, kar bo po logiki stvari privedlo do nove oboroževalne tekme in eskalacije napetosti med stranema,  ki se odrazijo le kot nova oblika hladne vojne, ali sprevržejo lahko v kaj hujšega.

John Fitzgerald Kennedy je z ladijsko blokado Kube 1962 leta preprečil, da bi Hruščovova Sovjetska Zveza namestila na Kubi jedrske rakete, ki bi ogrožale ZDA. V zameno je Kuba dobila zagotovilo Washingtona o nenapadanju.

Danes imajo ZDA in zavezniki NATO tovrstne izstrelke na durih Rusije, pa naj slednja nebi bila zato v skrbeh?

Putin in Pahor se bosta skupaj pri Ruski kapelici na Vršiču poklonila spominu ruskim vojakom, ki jih je 1916 leta zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz. Obisk Putina bo le pietetne in komemorativne narave, a naš predsednik pravi, da večje kot so razlike v pogledih na to in ono, večja je nuja po dialogu. Na morebitno, zasebno, neformalno, intimno, neobvezujoče vprašanje, kdo je pri nas odobril aktivacijo protiraketnega ščita v Romuniji, če je Kacin dal soglasje, kaj bo poveljnik Slovenske vojske odgovoril?

Hvaležen bom, pa verjamem, da ne edini, za odgovore na gor zastavljena vprašanja.