Italijanski Konzulat v Kopru naj bi šel drugam?!

Konzulko mečejo na cesto?

Neeee… Zli jeziki! Le drugam bi jo postavili, morda v megabajturino, ki v betonskem okostju čaka, da dobi še meso, tkiva, žile, živce in ostalo, tik ob Areni Bonifika?! Tam sodimo vsi: od Mestne občine do Upravne enote, od javnega bazena do zasebnega hotela, od banan do jagod, hrušk in jabolk. Jaz ji pravim »palača tuttifrutti«.

Šalo na stran, da župan Popovič ne namerava podaljšati najemne pogodbe z italijanskim Konzulatom za palačo Vianello, v kateri le ta domuje desetletja, oz. odkar pomnim, da obstaja, je svojevrsten škandal. Že od trenutka, ko se je to izvedelo in ne glede na izid »pogajanj« župana s svojim najbolj zvestim podžupanom, ki je tudi predsednik samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, Albertom Scherianijem, v sredo. Kak suspance?! Kaj si bosta rekla? Kako bo Popovič utemeljil to svojo odločitev, oziroma kako ga bo Scheriani prepričal, da naj od nje odstopi?

Medtem ko na občini molčijo, oziroma ne pojasnjujejo ničesar, se je oglasil, presenečen in zaskrbljen, v tonu odziva se razume, da tudi zgrožen, predsednik Italijanske Unije, Maurizio Tremul. Pozval je k dogovoru, oz. rešitvi, ki naj omogoči, da konzulat ostane na svojem mestu, ker da daje Kopru svojevrsten ugled in ima ne nazadnje tudi neko svojo zgodovinsko vlogo. Oceni gre pritrditi in se Tremulu pridružiti v pričakovanju, da bo na občini vendarle prevladal razum. Bolj redkobesedna generalna konzulka Iva Palmieri, ki izraža le presenečenje nad to odločitvijo in nad tem, da na jutrišnjem sestanku med Popovičem in Scherianijem sama ni povabljena. Dodaja da bi selitev  na drugo lokacijo predstavljala za konzulat velik logistični zalogaj. Razume se, da so tudi na konzulatu jezni! In če je sporočilo iz Verdijeve 10 ujezilo tudi njih, pomeni da je ujezilo celotno italijansko diplomacijo, ki take reči, če niso plod skupnega dogovora – kot pravilno opozarja naš dolgoletni zunanji minister, Dimitrij Rupel - jemlje kot svojevrstno klofuto, oz. sovražno dejanje. Zato je škandal že tu!

Sicer, sam vidim tudi to županovo potezo kot nadaljevanje politike jemanja mestu vsebin, ki mu jih je pripisala zgodovina. Pustimo ameriške palme, kičaste svetilke in tiskan beton, ki ne sodijo v okolje, ki bi naj varovalo svojo istrsko-beneško identiteto, od arhitekture stavb, ulic, trgov do hortikulturnega urejanja dotičnih površin. Še huje je, da si je Popovičeva oblast, s soglasjem molčeče javnosti, dovolila odstraniti iz Ukmarjevega trga stavbo (nekdanji sedež Uprave za notranje zadeve), ki je imela svoj zgodovinski pomen še veliko prej in prispevala k značilni podobi mesta v dotiku z morjem, tako kot stavba kjer (še?) domuje, sicer utesnjeno, Uprava za pomorstvo, in da je izbrisala iz mestnega jedra edino slovensko osnovno šolo (»Janka Premrla Vojka«), ki si je ta del mesta delila z italijansko »Pier Paolo Vergerio il vecchio«. Pogoltnila jo je skupaj s OŠ »Pinka Tomažič« nova, megašola na Bonifiki, na mestnem robu.

Tudi prostori Mestne občine na Verdijevi ulici 10 in Upravne enote na Trgu Brolo ter vseh ostalih državnih organov v centru mesta bodo izpraznjeni v trenutku ko bo vseljiva palača »Tutti frutti«. Ostali bodo v središču le Univerza, srednje šole, dijaški dom, kulturne ustanove, spomeniki le sebi namen, nekaj protokolarnih prostorov, trgovin in lokalov, Radio in Televizija Koper, morda tudi Primorske novice, ter ustanove italijanske skupnosti, oziroma že omenjena Osnovna šola in čircolo »Santorio Santorio«. Kaka žalost! In napovedano dejanje iz občine glede konzulata zveni nekako takole: Če bomo že mi, Mestna občina in država, odšli iz mesta, in zapustili z zgodovino prežete stavbe, naj odide še konzulat, oziroma si naj poišče drugo lokacijo. Se že piše o tem, da bi ga sprejeli v Izoli?!

No, vredno bo spremljati to zgodbo, sicer sam pričakujem preklic ali vsaj odložitev sine die realizacije županove namere, ker Popoviču zvestoba vseh treh italijanskih svetnikov s podžupanom na čelu, za preživetje svoje oblasti veliko pomeni. Ne nazadnje so mu vse klofute in posilstva na istro-beneško identiteto  mesta, katerega so prvi zgodovinski dediči, dopustili in požegnali. Slednjo pa bi mu jo težko že zavoljo pripadnosti narodu, ki ga konzulat predstavlja.