mercoledì 18 maggio 2016


Še klopi so manj tečni in strupeni…

...kot neko združenje, samooklicano za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki goni in goni  svojo zgodbo razlikovanja in deljenja med, po njegovem, pravimi, dobrimi, poštenimi, pristnimi domoljubi, ki so osamosvojili republiko in ostalimi, ki bili ali ne zraven, vsekakor s figo v žepu. Da je bil, pred samim startom tega procesa, podpisan nek dogovor med vsemi takrat izvoljenimi političnimi akterji, da si ne bo nihče lastil ekskluzivne zasluge za uspeh projekta, tej bratovščini ni mar.
In znova in znova vleče iz naftaline zgodbe, ki naj pri dokazovale, da je tisti sporazum ena sama laž, eno samo zavajanje, oziroma da so edini, ki se lahko štejejo in razglašajo za osamosvojitelje,  pripadniki takratne koalicije Demos, pa tudi ne vsi, le tisti, ki so v zadnjih letih, odkar je ustanovljen, zaprisegli VSOju.
Najbolj priljubljenega predsednika republike doslej, Milana Kučana, je združenje ovadilo zaradi veleizdaje in sabotaže, ker naj ne bi maja 1990 preprečil razorožitve slovenske Teritorialne obrambe po ukazu vojaških zveznih oblasti.
Ko bi zaseženo orožje zadržali – sem slišal Janeza Janšo, člana predsedstva združenja – bi lahko oborožili 100 tisoč mož, a ostalo ga je v slovenskih rokah le za kakih 12 tisoč, zato je Kučan kriv in amen!
Pa oglasil se je še drugi član tega predsedstva, Igor Bavčar, ki je tudi namenil nekaj pikrih na račun Kučana. Igor Bavčar, človek, ki je prepričan, da ga sodstvo preganja po krivem,  ker da je bilo z njegovim barantanjem z milijoni in milijoni Istrabenza vse v najlepšem redu, pošteno do pike, ki je bil že obsojen in je moral v zapor, a se tam ni nikoli zglasil, ker da je bil huje bolan, ki je vselej molčal pred javnostjo o teh njegovih spornih poslih, tokrat spregovori… Na vpogled povsem zdrav in krepak, v oblačilih osamosvojitelja, poštenjaka, borca za človekove pravice. Bravo! Proti Kučanu, ki mu bogatenje na tuj račun ali kakršno koli navzkrižje z zakonom še nikoli nihče od poklicanih, kar politični nasprotniki niso, ni očital, še manj dokazal. Bavčar, pridigar ta pravi! Joj, joj, kam smo padli!
No, bivši predsednik republiškega Predsedstva v času osamosvojitve in kasneje še Republike, je svoje povedal dan za tem. »Vselej znova sem prizadet in ogorčen nad prirejanjem dogodkov, povezanih z osamosvajanjem Slovenije. Gre le za politične točke določene opcije, ki pa ne pomisli, da s tem razdvaja državljane« - sporoča Kučan in dodaja: »Treba upoštevati, kakšne so bile takrat razmere v Jugoslaviji. Presojal sem, kakor sem, tehtal tako, da ne bi povzročal škode in nepotrebnih žrtev. Ko pogledam zdaj nazaj, sem bil naiven in to je pripeljalo do prevelikega zaupanja do tistih, ki me niso o vsem sproti obveščali. Moje zaupanje je izkoristil tudi takratni obrambni minister, ki je to kasneje izrabil za nezakonito trgovino z orožjem«.
Pojasnilo, ki ga kupi takoj vsakdo, ki si je tako kot mali-veliki predsednik prizadeval, da bi proces osamosvajanja potekal in se zaključil s čim manjšo kolateralno, oziroma postransko škodo, s čim manj žrtvami in oškodovanim premoženjem,  s čim večjo mednarodno kredibilnostjo in potrebnim ugledom za kasnejšo mednarodno priznanje.
Nekaj več kot 70 je bilo mrtvih na obeh straneh. So prepričani, častitljivi Aleš Hojs, predsednik združenja VSO, ter Janša in Bavčar, da ko bi imela TO 100 tisoč oboroženih mož, bi bilo žrtev manj? …Da bi se JLA umaknila prej kot v 10 dneh in zapustila Slovenijo pred 25. Oktobrom 1991? Da ne bi imeli še mi kakega gospoda na Haaškem sodišču, kot Srbija, Hrvaška, BiH, Kosovo?
V Kopru imajo nekateri na vesti smrt treh mladih zveznih vojakov. Iz zasede in spopada na Škofijah 29. junija 1991. Pa smo se potrudili vsi, ki smo v procesu osamosvajanja in ob agresiji JLA zastopali javni interes naših ljudi in razumeli okoliščine, od načelnika Uprave za notranje zadeve, Dušana Moljka, do poveljnika pokrajinske TO, Jožeta Anderliča, do moje malenkosti, da bi do tega ne prišlo, da bi se vzdržali od uporabe orožja, da bi ohranili mir in počakali na politični dogovor o končanju agresije in umiku jugo-armade iz Slovenije. Vodil sem ta pogajanja, a žal omenjenih treh mladcev nismo več mogli priklicati k življenju. Smo pa preprečili, da bi se tragični dogodek ponovil z morda še hujšimi posledicami.
In vsa hvala Kučanu ter kolegom iz njegovega Predsedstva, da nimamo danes, ko proslavljamo 25. Obletnico Vojne za Slovenijo in Osamosvojitve,  več spomenikov padlim in več herojev, da je bilo vsega konec v 10 dneh in da se lahko danes kitimo z naslovom najbolj uspešne, predvsem z vidika spoštovanja človekovega dostojanstva in človekove pravice do življenja, izmed republik, ki so nastale na pogorišču SFRJ!
Edina škoda, dragi Milan, da nisi ostal dlje na Erjavčevi 17! Pokončno naprej!
Ovaditelji govore največ o sebi in o svoji majhnosti.

Aurelio Juri
Bivši slovenski in evropski poslanec, morda jutri nov ovaden za pacifizem?!



Nessun commento:

Posta un commento