Ko pamet razvodeni

 

PARODIJA SUVERENE DRŽAVE

 

To kar je prejšnji teden razgalil, najbolj ob in po poizkusu zamenjave predsednika Državnega Zbora Igorja Žorčiča, potem ko je bil, zaradi nesoglasji s predsednikom stranke Zdravkom Počivalškom,  zapustil SMC, ne pa mesta prvega izmed enakimi, je da imamo z našim parlamentarizmom, ki je vodilni pogon demokracije, nekaj težav in da država drvi k parodiji same sebe. Dogajajo se stvari ki v sodobnih in spodobnih demokratičnih ureditvah v Evropi in po svetu niso ničemur podobne. Spričo okoliščin in osebnih zamer ali kalkulaciji smo zabredli v situacijo kjer, kot je pravilno opomnil vodja poslanske skupine SD, Matjaž Han, tako koalicija, ki z vlado Janeza Janše vodi državo, kot opozicija, ki bi vlado zamenjala ali zakorakala k predčasnim volitvam, nimata večine ker vsakič ko skušata uveljaviti svojo voljo s številom glasov, ki so v danem trenutku potrebni, jima kak glas zmanjka. Koaliciji vsaj en glas, opoziciji trije. In to zavoljo nedefiniranih in nenačelnih poziciji, ki so jih ubrale posamične stranke, oz. poslanske skupine. Nedvomno tvorijo koalicijo SDS, NSi in ostanek SMC kar nese skupaj 38 glasov, opozicijo pa LMŠ, SD, Levica in SAB (39) , a so tu, zbrani v neke ameboidne gmote, samooklicane »konstruktivna opozicija« še 4 poslanci DeSUSa, ki ravnajo in glasujejo povsem v nasprotju s stališči in navodili stranke, in trije iz Jelinčičeve SNS. Obe pa podpirata vlado. Nedavno ustanovljena skupina »nepovezanih poslancev«, ki jo tvorijo 3 prebegli SMCjevci in en DeSUSovec, se o svoji poziciji še ni formalno izrekla. Nazadnje je glasovala z opozicijo brez pridevnikov in preprečila, da bi bil njihov član ter še predsednik parlamenta razrešen. Kako bo v nadaljevanju bomo še videli. SDS je namreč že napovedala nov napad na Zorčiča. Shizofreno, ker vodja poslank in poslancev te stranke, Danijel Krivec, je Zorčiča celo pohvalil: »Nobenih pripomb nad njegovim delom, a gre za politično higieno«, je pa povsem pozabil na higieno v lastnih vrstah. Bilo bi naj vprašljivo to, da se predsednik DZ noče umakniti čeprav še vedno ni zaprisegel opoziciji, ne pa to, da predsednik vlade Janez Janša vztraja pri svojem položaju s koalicijo le 38 formalnih glasov. Tako pač je.

Sicer za še bolj bolne ocenjujem scenarije, ki jih preigravajo v bivši Zorčičevi stranki – SMCju, da bi svojega bivšega, vidnega člana vendarle spodnesli. Zamera, da je odšel in jim pokazal hrbet preglaša vse klice k zdravemu razumu, onemu, ki bi naj zmagal – kot je ocenil Zorčič po neuspeli razrešitvi. Noben zdrav razum ni zmagal – dragi predsednik – le slučajno sta se našli dve neveljavni glasovnici, pa četudi sta bili tako namenoma oddani, to pove samo, da sta zdravo razumsko in odgovorno ravnala le dva od 47 glasujočih. Daleč od tega, da bi prevladal zdrav razum. Drži pa, da zamenjati vodilnega in v svojem poslu že zverziranega parlamentarca v času najhujše zdravstvene krize doslej, ki terja in še kako, polno operativno ter dobro naoljeno sestavo parlamenta, je nerazumsko in neodgovorno. Pa bi tu rad spomnil na trditve iz koalicijskih vrst in iz same predsedniške palače, da v takih okoliščinah vlade ne gre rušiti, oz. zamenjati, prej ji gre pomagati. Kaki, predčasne volitve, kot si želi opozicija. Kaj nam to pove, - pa g. Pahor ni ene rekel v bran ohranitvi obstoječega parlamentarnega vodstva,-? Da koalicija in sam predsednik Republike ne data kaj dosti na pomen in vlogo Državnega zbora, oziroma da onstran dobro namazanega glasovalnega stroja, ki naj streže vladi in ki ga mimogrede zahteva ustava, bi lahko delal tudi od doma, ali se celo razpustil, ker kar zajeten strošek.

In med najbolj predanimi temu prepričanju je očitno sam predsednik SMCja, podpredsednik vlade in gospodarski minister, ki naj bi bil najbolj zaslužen da ob Covidni pandemiji in zajezitvenim ukrepom slovensko gospodarstvo še ni kolapsiralo. Sredi tretjega vala okužb in najstrožjega lockdowna doslej, samo za to, da se Zorčiču maščuje in poskrbi za 46 glas, ki bo njegovo razrešitev izglasoval, razmišlja da bi pomembni vladni funkciji zapustil in se vrnil k poslancem, sčimer bi zavoljo nekega prestopa, odščipnil glas SDju.

Ko sem to zgodbo zapisal v mailu znanki iz Bruslja, sicer svetovalki za zunanjo politiko pri skupini Socialistov in Demokratov v Evropskem parlamentu, ni se mogla načudit.

Da, dragi poslanke in poslanci koalicije in »konstruktivne« opozicije, zaradi vas, ali vsaj predvsem zaradi vas, Slovenija postaja vse bolj parodija nekdanje »zgodbe o uspehu«.