ODPRTO PISMO
VELEPOSLANIŠTVU ZDA V SLOVENIJI
A svet res nima sreče z
Vašimi predsedniki? Piše Vam eden izmed običajnih upokojencev, ki se je vendarle šel nekaj let
politiko, tudi mednarodno, vselej z željo, da bi prispevala, seveda v dometu,
ki sem ga imel in ki je bil izjemno skromen, k umirjanju razmer po svetu, k
stabilizaciji odnosov, k urejanju konfliktov, kriz in ostalih odprtih vprašanj
pred svetovno skupnostjo s pomočjo dialoga, pogajanj, dogovorov… arbitraž in
drugih pravnih poti, nikoli z uporabo moči, groženj, orožja in vojn. Cenil sem
načelnost in jo še, a zavedal sem se obenem da cilji, ki se jih je velika
politika zastavljala, so bili mnogokrat, morda prepogosto, dosegljivi,
uresničljivi le s pravo dozo oportunizma, realizma in tudi gnilimi kompromisi.
Imeli ste gospoda Trumpa,
ki je rušil in zrušil vse dotedanje stereotipe o ameriških predsednikih in
najbolj doslej svojo državo izoliral, ali točneje odtrgal od sveta, odstopil od
načela skupnega dogovarjanja i kreiranja politik za kolikor toliko zdravo, ali
vsaj znosno prihodnost planeta, to je multilateralizma, razglasil »America
first and only America first!« in prikrajšal svoj lastni narod za vrsto
razvojnih in ustvarjalnih priložnosti, ki jih je ponujala vpetost v svetovno
skupnost.
Sam, kot občasni pisec
mnenj, sem v pismu ljubljanskemu Dnevniku 12.11.2016, Trumpovo izvolitev
pospremil z vprašanjem: »Po 11.
septembru, 9. november?« Ker sem bil spremljal njegovo predvolilno kampanjo sem
slutil da bo njegova izvolitev katastrofa. In tako je tudi bilo. Sama sreča,
morda tudi Covid, da so svet in same ZDA zmogli preživeti čas njegovega
predsedovanja brez najhujšega. Edino kar je bilo dobrega je bil vrh s severno
Korejo, ki pa tudi ni obrodil vedi kaj. Žal!
Ko ste se Donalda Trumpa
rešili in je v Belo Hišo vstopil Joe Biden sem se seveda veselil. Zelo. Tako
kot, verjamem, večina občestva. Zdelo se mi je, kot da se je svet prebujal s
hude nočne more in da bo znova zaživel relativno normalno, seveda z vsemi
svojimi plusi in minusi, oziroma nasprotji, a z nekom na čelu njegove
najmogočnejše sile, ki bo predvidljiv, razumen, dostopen, vešč svojega posla in
predvsem odgovoren. Daleč od tega, da bi bili mirovniki pomirjeni, da bi se
povsem oddahnili in pričeli sanjat o neki novi, idilični stvarnosti, a vendar.
Nadvse pohvalno in navdušujoče to, da ste se vrnili k Pariškemu podnebnemu
dogovoru in Svetovni zdravstveni organizaciji – upam, da boste pristali tudi na
nedavno resolucijo o pomoči Palestincem na okupiranih ozemljih?! – nekoliko
manj, da z vztrajanjem na sankcijah zoper Iran ga silite k sestopanju iz težko
prigaranega jedrskega sporazuma, medtem ko me je letalski napad, ki mu pravite
povračilni, na iranske paravojaške sile v Siriji povsem razočaral.
Od vašega novega, demokratskega
predsednika česa takega nisem pričakoval. Sanders tega ne bi storil!
A to kar me najbolj
žalosti in skrbi, je kratkovidnost in nevarna nespoštljivost ter
ne-predsedniška drža g. Bidna in pristop vaše diplomacije do Kitajske in Rusije, ostali dve supersili
in to jedrski s katerimi se ne gre igrati. Resda so njuni standardi človekovih
pravic in demokracije daleč od onih s katerimi se hvali Zahod, a brez
dogovarjanja z njima, brez vzajemnega upoštevanja, brez odprtega, tekočega in
čim bolj konstruktivnega dialoga, ja, res, tudi brez gnilih kompromisov, se
svetu slabo piše.
Da bi se Rusija vmešavala
v ameriške predsedniške volitve in navijala za Trumpa je res nekaj tako
zavržnega in škandaloznega, da si Putin zasluži oznako »morilca, ki bo plačal ceno«
za tako ravnanje? Mimogrede, za saudskega prestolonaslednika Mohameda Bin
Salmana, nespornega naročnika, po poročilu ameriških obveščevalnih agenciji,
umora novinarja Džamala Hašodžija 2018 v Turčiji, si Biden take ocene ni upal
izreči. In odzivi napadenih velesil so tu. Nič kaj nedolžno da je Kremelj takoj
vpoklical svojega veleposlanika iz Washingtona. Nato je sam Putin vrnil Bidnu
milo za drago: »On bo že vedel. V drugih vedno vidimo svoje lastnosti.« Slišali
smo tudi Kitajsko, da naj ZDA počistijo najprej pred svojim pragom.
Pa so pri vmešavanju v
notranje zadeve tujih držav, tudi v predsedniške in druge volitve, ko to že
očitajo Kremlju, ZDA res tako brezmadežne? A je bil čilski golpe in uboj
predsednika Allendeja 11. septembra
(glej slučajnost) 1973, res zadnje tovrstno dejanje ameriške CIE? Kaj pa napad
na Irak in strmoglavljenje Sadama Husseina na podlagi prirejene resnice ,
oziroma skorajda takoj dokazane laži in brez mandata OZN? Bom tu nehal, ker bi
bil spisek predolg.
Skratka, spoštovano Veleposlaništvo,
povejte Vašemu predsedniku, da se tako
ne dela, da naj se zresni in Putinu opraviči, ker se bosta morala slej ko prej
srečati in si seči v roke, ali se dotakniti vsaj s komolci. Enako s Ši
Džinpingom.
Enako sporočam
diplomaciji EU, ki tudi obira pot zaostrovanja odnosov z Rusijo in Kitajsko, da
to ni prava pot.
Nessun commento:
Posta un commento