Bog Boris!

UMIRI SE, ŽE ENKRAT, BORIS!

…In sprejmi dejstvo, da nisi več župan in da je čas, da nehaš trosit neumnosti in laži. Ob nekem nedavnem intervjuju na Regional Obali nisi mogel mimo tega, da bi, tako kot samo ti  znaš, napadel svojega naslednika in njegov prvi proračun ter posredno znova prezrl zapuščino prednikov. Da bi branil Aleša Bržana ne čutim potrebe, ker bo on to sam bolje opravil, moram pa se odzvat na tvojo ponavljajočo tezo, da se je zgodovina Kopra začela s teboj. Znova že zguljena fraza: »Jaz v prvem mandatu nisem imel ničesar, oni (Bržanovi o.p.) pa imajo vse nastavljeno.«

Pred teboj smo bili trije, ki smo vodili občino, če omenim samo obdobje samostojne Slovenije, in pred nami so bili še drugi in vsak je za seboj pustil nekaj kar je bilo vredno vsaj omembe. Nihče ni našel puščave. »Koper 2020« je spisek želja in projektov, ki ste jim tudi ti in tvoji sodelavke-sodelavci v glavnem sledili z rahlimi odstopanji in spremembami… obvoznica, komunalni privezi, obnova zelenih površin in tudi trgov in ulic mesta, prenova šol, štadiona, univerza, revitalizacija podeželja so bili opredeljeni takrat ko si ti še dirkal.

Za menoj Irena Fister, za njo Dino Pucer. Skupno 12 let socialdemokratske kontinuitete. In pustili smo ti, skupaj z našimi timi, občino v odlični kondiciji. Govorijo podatki iz leta 2001: po bruto družbenem proizvodu na prebivalca druga občina v Sloveniji, takoj za Ljubljano, čeprav šele peta po številu populacije, četrta po višini plač, prva po število motornih vozil. Na tisoč prebivalcev 45 diplomantov napram 39 iz takratnega slovenskega povprečja in pa nezaposlenost 9,3% - slovenska 13,3%. Dodam naj še širši Koprski, oziroma obalni prostor, skupaj torej z Izolo in Piranom, ki je bil po bruto dodani vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu, prva med 13 slovenskimi statističnimi regijami! Da je bilo temu tako je pripomoglo tudi dejstvo, da smo se bili potrudili, da bi nas osamosvojitvena vojna poškodovala čim manj. Razen tragične in obžalovanja vredne smrti treh mladih vojakov JLA na Škofijah, hujših posledic in razdejanja ni bilo in posledično tudi ne potrebe po večjih stroških v sanacijo škod.

Zapustili smo tudi povsem dobljeno bitko, če sprejmemo za merodajno sodbo Sveta Evrope, kot varuha evropske Listine o lokalni samoupravi, z Ustavnim sodiščem za ohranitev MO Koper po večinski volji Koprčank in Koprčanov v slehernem njenem delu, (91% proti cefranju občine na več manjših), kar pa tebi z Ankaranom žal ni uspelo (64% za novo občino). In poskrbeli smo, da bi se preklop komunalnega sistema na novo ureditev lokalne samouprave zgodil ne da bi koristniki občinskih uslug, oz. storitev, to pretirano občutili, ter da bi ohranili prvine regijskega sodelovanja z Občinama Izola in Piran tudi brez Skupnosti obalnih občin.

Na terenu investiciji? Spisek je predolg da bi naštel vse. Več krat pohvaljena Arena Bonifika je le polepšava nečesa, kar je nastalo v našem času. Začetek gradnje večnamenske dvorane nosi moj podpis, njeno dokončanje Fisterjev in pričetek polnega obratovanja Pucerjev. Ti si jo samo posodobil in si to – priznam - dobro opravil, za potrebe Evropskega košarkarskega prvenstva leta 2013. Do takrat, celih 14 let, je pa nič manj kakovostno nudila gostovanje neštetim športnim, kulturnim, glasbenim in drugim dogodkom in povsem služila svojemu namenu. Računali smo, da bo v povezavi z dvorano zgrajen tudi olimpijski bazen in to že ob tvojem prvem mandatu – projekt je bil nastavljen in tudi finančno odobren – a si karte premešal, oziroma odstopil ob prvotne zamisli, in dobili smo bazen z zamikom več kot 15 let v okviru neke mega-stavbe kateri skelet že leta stoji in bojim se, da bo še dolgo stal, kot zarjavel spomenik tvojih zgrešenih investiciji. No, v tem času je bil več kot dober bazen v Žusterni, ki ga je bila usposobila tudi za bolj zahtevne dogodke ekipa Irene Fister.

Našel si dobro delujoča komunalni nadzor in geoinformacijski sistem, prenovljene kar nekaj trgov in ulic v mestnem jedru – Prešernov, Giordanov in Carpaccijev trg, Kidričevo, Gallusovo, Pristaniško ulico, cesto Zore Perello-Godina in Ferrarsko cesto, povezavo slednje z Vojkovim nabrežjem. Našel si dokončano in opremljeno Pretorsko palačo z eno najlepših sejnih dvoran daleč naokrog, in v zaključni fazi prenove še bližnji Armerio in Foresterio za potrebe nastajajoče Univerze na Primorskem, dober del mesta z odpravljenimi arhitektonskimi ovirami, obnovljeni Študijsko knjižnico in kinodvorano, nove prostore šolske in otroške ambulante Zdravstvenega doma, štiriindvajset neprofitnih in osem socialnih stanovanj, razširjeno osrednje pokopališče, Kvedrovo cesto – takrat smo jo imenovali cesto A – skozi Markovec do Bolnišnice v Izoli, urejene tudi druge ceste in poti, z enosmernimi režimi, med Semedelo, Markovcem in Žusterno, že izdelan projekt za novo srednjo tehnično šolo ob Dolinski cesti, adaptirano in dozidano osnovno šolo Šmarje.

Našel si urejene in komunalno opremljene vrsto prometnic na podeželju, skupaj za skoraj 100 km: Babiči-Marezige in Babiči-Pomjan, križišče Puče-Grintovec, cesta do Rakitovca, Pomjan-Fjeroga-Župančiči, v Krkavčah, Kampel-Brda, Gradin-Abitanti, nekaj novih km pločnika in kanalizacije do Sv.Antona, v Šmarjah, Ospu in Gabrovici ter obnovljen mejni prehod na Škofijah, poškodovan v dnevih vojne. Našel si obnovljene zadružne domove v Pobegih-Čežarjih, v Vanganelu in Gračišču ter kulturni dom v Loparju.

In našel si že delujoča Znanstveno raziskovalno ter Visokošolsko središče, slednje v sodelovanju z občinama Izola in Piran, in vse nastavke, zakonske, organizacijske in logistične, za Univerzo na Primorskem za katero še vedel nisi, ko si prevzel občinske vajeti.

In takrat je mesto že dolgo utripalo, četudi brez lučk in palm: Koprska srečanja in za njimi Folkest v organizaciji italijanske skupnosti, sveže ustanovljeno poklicno Gledališče, Primorski festival, nekaj ediciji Melodiji morja in sonca, Koprske noči, Praznik Sv.Nazarja s turnirjem pandola, Praznik refoška v Marezigah in prvič v Sloveniji 31.decembra 1992, Silvestrovanje na prostem, na Titovem trgu. In, na koncu, našel si dokaj urejeno občinsko blagajno, brez kakršnih koli okostnjakov. Da, dragi bivši župan, zgodovina Kopra, hočeš, nočeš, se je pisala tudi takrat.