KAKO SLOVENIJA DO VENEZUELE?
Evropski
parlament je v četrtek, na plenarnem zasedanju v Bruslju, s posebno resolucijo,
Juana Guaidoja priznal kot začasnega predsednika Venezuele ter obenem pozval
visoko zunanjepolitično predstavnico EU Federico Mogherini in države članice
naj storijo enako. Glede na prepričljivost glasovanja – 439 glasov ZA, 104
PROTI in 88 VZDRŽANI – bi, recimo, lahko brez pretiranih pomislekov pritrdili
sprejeti odločitvi, ki v nadaljevanju
izraža podporo venezuelski narodni skupščini, obsoja zatiranje in nasilje s
katerima režim Nicolasa Madura, s podporo vojske, a tudi delom naroda, si
prizadeva ohraniti oblast, se pridružuje pozivu generalnega sekretarja OZN Antonia
Guterresa k neodvisni preiskavi ubojev v Venezueli. A nekaj vendarle ne štima v
tem dokumentu: priznanje Guaidoja. Zakaj? Preprosto zato, ker ni pravno in tudi
ne z načelnimi političnimi argumenti utemeljena ter prispeva lahko k nadaljnji
zaostritvi razmer v državi, ki se je znašla že tako in tako na robu
državljanske vojne in trasira pot k vojaški ali drugi neposredni intervenciji
ZDA, morda enakemu vpletanju z nasprotnim namenom še velesil, ki podpirajo
Madura.
Vprašal
sem se kako so se do resolucije EP opredelili naši evroposlanci in izvedel, po
prejetem odgovoru, da bi bil proti, če bi glasoval, a so ga druge obveznosti
zadržale doma, samo Igor Šoltes. Kaj pa odziv naše vlade? Jah, zunanji minister
Miro Cerar predlaga priznanje Guaidoja, ker naj bi z njim prej prišli do
»novih, poštenih, svobodnih in demokratičnih volitev. To kar je zdaj -
pojasnjuje - je totalno nasprotje temu. Maduro je zmagal nedemokratično in
nepošteno, ne spoštuje človekovih pravic, ljudje so v zelo težki situaciji, v
petih letih se jih je odselilo kar tri milijone.
A
da bi priznali nekoga, ki se je samo-razglasil za predsednika, kar je v
nasprotju z načeli demokracije - kot opozarja Šoltes - Cerarja očitno ne moti.
Podpirata ga zaenkrat le opozicijski SDS in NSi, poleg, domnevam, poslank in
poslancev njegove stranke. Ostali koalicijski partnerji so večinoma tiho.
Oglasili so se z jasnim stališčem le Socialni Demokrati. Obžalujejo trpljenje
ljudi in napetosti v Venezueli, obe strani v sporu pozivajo k demokratičnim
korakom, ki bodo zagotovili legitimno delovanje oblasti, Zunanje ministrstvo pa
k temu da naredi vse za zaščito interesov Slovenk in Slovencev ter slovenskih
državljank in državljanov, ki se trenutno nahajajo v tej državi. Vsekakor pa
morata, po mnenju SDja, tako ministrstvo kot Vlada, pred samostojnim
zunanjepolitičnim ravnanjem Republike Slovenije, ki bi poseglo v notranje
zadeve Venezuele, pridobiti zato mandat Državnega zbora! Levica zavrača
priznanje Guaidoja in obsoja vsakršno zunanje vmešavanje v notranje zadeve Venezuele.
Rad
bi spomnil, da do sedanje zaostritve razmer v Venezueli in konkretno do pojava
Guaidoja, je Nicolas Maduro pri nas veljal za legitimnega predstavnika te
države, kolikor se že diskvalificiral, pretvoril v diktatorja, nasilneža ter
svoje ljudi pahnil v politično in humanitarno dramo ter
morda pred samo državljansko vojno. Imamo
z njegovo vlado diplomatske odnose, ki jih tam živeči Slovenci ocenjujejo kot
zelo dobre, njegovo veleposlaništvo v Ljubljani itd in ne pozabimo tudi, da pri ustvarjanju sedanje
krize ni Maduro edini krivec. Zakuhali so jo z ultimati, sankcijami in
grožnjami še drugi deležniki, predvsem Trumpova administracija, oziroma ZDA.
»Ni čas za dialog, to je čas za akcijo!« - pravi ameriški podpredsednik Mike
Pence. No, v spomin se mi takoj prikličejo Vietnamu, Čile, Afganistan, Irak in
še mnoge druge krize.
Zato vlado pozivam, da ne sledi napotilu EP, ampak se pridruži tistim
političnim umom, ki ohranjajo ustrezno distanco tudi do samooklicanega Guaidoja
in vidijo bolj pravično in učinkovito pot k razrešitvi razmer v Venezueli v
mediaciji Evropske Unije, oziroma Mogherinijeve, s ciljem razpisa, z obema
stranema v konfliktu dogovorjenih predčasnih parlamentarnih in predsedniških
volitev pod mednarodnim nadzorom, oziroma nadzorom OZN. Sicer bo tudi Slovenija
prevzela polno soodgovornost za morebiten še bolj krvav scenariji v tej
izmučeni južno-ameriški državi in za posledice na svetovno varnost.
Pa že ko pozivam vlado k modrim korakom do Venezuele, naj jo tudi vprašam
za mnenje o še enem umiku ZDA od mednarodnih dogovorov, tokrat od pogodbe o
jedrskih raketah z Rusijo. NATO bi naj ukrep podprl, Evropska Unija preko besed
Magherinijeve pa ne. Tako sem razumel tudi odziv našega zunanjega ministra Mira
Cerarja. A ni tudi v tem še en argument proti našemu nadaljnjemu članstvu v
Severno-Atlantskem zavezništvu?
Nessun commento:
Posta un commento