Pri predsednici Republike nič novega glede vojne

 

 

Ukrajinsko-ruska bolečina. Naša bolečina – 2

https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/ukrajinsko-ruska-bolecina-nasa-bolecina/

Čestitam avtorju zapisa pod tem naslovom, ki je eden redkih doslej, kolikor sem jih prebral, učlovečil in to na pravi način, razmišljanja, ki se pojavljajo v javnosti glede odločitev in ravnanj oblasti do vojne v Ukrajini. Bravo, Marijan Lačen, iz Črne na Koroškem!

Priporočam branje vašega pisma iz ponedeljkovega Dela, predsedniku Vlade, zunanji ministrici in še posebej predsednici Republike, ki se je povzpela na to mesto z blagoslovom dveh njenih predhodnikov – Milana Kučana in Danila Turka, ki ju je častila v času volilne kampanje, a na njiju očitno pozabila v trenutku, ko je bila izvoljena, sicer bi kazala, ob raznoraznih intervjujih in izjavah na temo vojne v Ukrajini, več dojemanja kompleksnosti te drame, njene zgodovine, oziroma geneze, njenih akterjev, njihovih dejanj in odgovornosti. Oba pokrovitelja njene kandidature sta namreč podpisala v zadnjem pol leta dva poziva k drugačnemu, bolj mehkemu, recimo mu, mirovniškemu pristopu do tega konflikta, pozvala vse akterje, voditelje in vlade ZDA, Nata, Evropske Unije in Rusije, k takojšnjemu končanju spopadov, k prenehanju oboroževanja vojska in k pristopu resnim mirovnim pogajanjem. A predsednica, kot da teh klicev ne sliši, ali ne razume. Še 87 letni papež Frančišek si ne privošči takih poenostavitev in črno-belih poslikav, kot smo jim priča pri zahodnih državnikih, z go. Natašo Pirc Musar vred, in s katerimi  prepričujejo svoje in širšo svetovno javnost v pravičnost, pravilnost, edino smiselnost njihovih presoj in odločitev v odnosu do konflikta in do njihovih neposrednih protagonistov. »Vsem nam – pravi predsednica – mora biti popolnoma jasno, kdo je v tej vojni agresor, kdo je kršil Ustanovno listino Združenih narodov, kdo je okupiral tuje ozemlje«. Da, ga. predsednica, tudi nam tako naivnim, nadležnim in medijsko izobčenim »mirovnikom« je popolnoma jasno da je agresor Rusija in žrtev agresije Ukrajina, toda se tudi sprašujemo in zvemo za vlogo ZDA in Nata pri tem, da se spopadi še danes po več kot enem letu trajanja, po 300 tisoč in več mrtvih, po nepopisnem razdejanju napadene države, nadaljujejo in se stopnjujejo. Ne pozabimo na prve odzive Zelenskega na ruski napad: »Pripravljeni smo se odpovedati članstvu v Nato in se pogovoriti o avtonomiji Donetska in Luganska«, ter na že skoraj dosežen dogovor o tem, ob mediaciji Turčije, ko sta vstopila v igro ameriški predsednik Biden in takratni britanski premier Johnson, ter ogovorila ukrajinskega predsednika k ne-popuščanju, ker da mu bosta pomagala z orožjem in sicer odvrniti okupacijo, poraziti Putina.

Pa naj še enkrat ponovim in morda vas tudi vprašam, ga predsednica: menite, da je bila zavrnitev s strani Nata (Stoltenberg) Putinove zahteve po varnostnih jamstvih za Rusijo in po implementaciji dogovorov iz Minska o vzhodnem delu Ukrajine, ne da bi ga o tem niti povabili za skupno mizo, pametna, odgovorna, nepomembna za to kar je vladar Kremlja kasneje storil? Kaj pa vaš odnos do ameriško-britanske agresije na Irak 2003, ki je bila, enako kot ruska na Ukrajino, povsem v nasprotju z Ustanovno listino OZN in mednarodnim pravom in nič manj zločinska, povrh še utemeljena z lažnimi, načrtno prirejenimi dokazi o posedovanju s strani režima Sadam Huseina orožja za množično uničevanje? Ker kazniva dejanja zoper človečnost ne zastarajo, menite da bi ob Putinu morali poklicati na Haaško sodišče tudi Georgea Busha mlajšega  in Tonyja Blaira?

Na koncu pa še o tem kdo naj se pogaja s kom, kar smo slišali v vašem intervjuju v Globusu. Pravite da ne ZDA in Ruska federacija, ker da je napadena Ukrajina, a dvomim, da ste toliko naivna da ne veste, da sta pri tej zgodbi ključna sogovornika Putin in Biden. Če je slednji že enkrat preprečil že skoraj podpisan dogovor med vojskujočima se stranema, enako omogoči lahko da do njega pride. Moral bi le dvigniti »rdeči« telefon in poklicati Putina, kot sta to storila pred 60 leti Kennedy in Hruščov in preprečila da bi se Kubanska kriza izrodila v jedrski spopad med prvima velesilama sveta. A bomo res morali počakati in celo upati na vrnitev Donalda Trumpa v Belo Hišo, da se s tega telefona odpihne prah? Le da ne bo prepozno?!