Posledica česa je energetska kriza v katero smo zapadli?
Ubogi mi Evropejci. Vse se nam draži in množice z nižjimi dohodki vse bolj trepetajo pred prihajajočo zimo, v strahu predvsem, da jih bo zeblo in da bodo lačne. Inflacija raste, gospodarska rast se upočasnjuje, ko se dražijo energenti se draži vse in vlade, da bi nekoliko omilili stisko, iščejo načine kako pomagati vsaj najbolj ogroženim.
Ko se o tej krizi poroča se jo najpogosteje pripiše ruskemu napadu na Ukrajino. Ergo, zanjo je glavni če že ne edini krivec Vladimir Putin ter takoj za njim ves ruski živelj, ker da ga ni ustavil ko se je odločil napasti sosedo in mu še vedno dovoljuje, celo ga večinsko podpira, da počne to kar počne. Toda, kot bi rekel papež Frančišek, to je pojasnjevanje po črno-belem ključu in kot tako odraža le del resnice. Res je, da nič ne opravičuje zločinskega ukaza kremeljskega samodržca, da ruska vojska ne bi smela prestopiti meje neodvisne in suverene države in si prisvajati, za ceno tisočerih življenj, milijonov razseljenih ter nepopisnega uničenja, njenega ozemlja, toda, da je do tega prišlo obstaja neka zgodovina manjših a ne manj pomembnih dejanj, oz. vzročnih okoliščin. O tem se je pred samo agresijo in tudi ko se je zgodila, kar nekaj pisalo. O kubanski krizi 1962 in takratnem varnostnem razmerju med ZDA in Sovjetsko Zvezo, o varnostni arhitekturi Evrope, ki jo je 1975 leta vzpostavila Helsinška Konferenca o varnosti in sodelovanju na celini, o danih zagotovilih konca osemdesetih očetu perestrojke in demontaže Varšavskega pakta in ZSSR, Mihailu Gorbačovu, da zveza Nato ne bo vstopila v prostor, ki se je v tem procesu sproščal in preoblikoval, zlasti ne, da se bo širila proti ruskemu ozemlju, o nedoslednosti Evrope do agresivnih početji velesil (pri ameriški na Irak 2002 je celo asistirala, ruski na Ukrajino pa se zoperstavlja do tveganja jedrskega spopada!), o dogajanjih izpred 8 let na vzhodu Ukrajine, potem ko si je Rusija prisvojila nazaj Krimski polotok in o sporazumih iz Minska 2014 in 2015 o statusu ukrajinskih regiji z večinsko rusko populacijo Donetsk in Lugansk, ter vse bližje začetku današnje drame in najhujšega varnostnega izziva Evrope in sveta od druge svetovne vojne, o zahtevah Putina po varnostnih jamstvih za Rusijo in implementaciji minskih dogovorov. Naštel sem le najpomembnejše in širši javnosti najbolj znane etape poti, ki je pripeljala do sedanje vojne in obče krize. Boljši poznavalci vse te zgodbe bi dodali še na desetine detajlov ki jo podrobneje pojasnjujejo. Njihove analize in zgodovinski sprehodi so dostopni na spletu. Pa ne gre za ruske analiste. Govorim o zahodnih, celo ameriških. Pri nas se jih bolj malo citira, ker ne pritrjujejo oblastnim ocenam in stališčem o tej krizi, za katero velja in tako mora ostati tudi pod novo, Golobovo vlado, da zanjo ni nihče drug kriv razen Putina in Rusov! Američani so vselej ravnali prav! So pač naši zavezniki. Enako Nato ter mi Evropejci z dosedanjimi odzivi na rusko agresijo na Ukrajino, oz. s sankcijami, s poskusi izolacije Ruske federacije v mednarodni skupnosti in z nenehnim oboroževanjem ukrajinskega odpora. Da bi kdo glasno rekel, da je bila Natova zavrnitev Putinovih zahtev po varnostnih jamstvih za Rusijo, češ da se zavezništvo lahko prosto širi tudi proti ruskim mejam ker da vsaka suverena država ima pravico da si sama izbere s kom se bo povezovala in da Nato ohranja politiko odprtih vrat, napaka, ali vsaj prenagljena, ker da bi se bilo bolje prej pogovoriti s Putinom, no way! Le Orban bi naj spoznal da EU potrebuje do te vojne nov pristop, novo strategijo. A še kdo pomni Odmeve po nekaj tednih pričetka ruske invazije, enkrat spomladi, marca, če se ne motim, ki so gostili Danila Turka in Antona Beblerja, pa še prej ali potem profesorja Bojka Bučarja in Bogomila Ferfile? Ob soglasni obsodbi Putinovega ukaza, so gostje poudarjali in argumentirali so-odgovornosti tudi Zahoda, zlasti ZDA in zveze Nato, ter napačne odločitve EU. Nacionalka jih potem več ni povabila. Bili so glasovi, ki niso ustrezali v Bruslju in večini evropskih prestolnic vsiljeni in že uveljavljeni naraciji, da »energetska in obča kriza, ki se zgrinja nad nami je posledica izključno ukrajinske vojne, torej vso krivdo nosijo Putin in Rusi!«…Zato tudi razmišljanja, da bi slednje kaznovali še s prepovedjo potovanja k nam.
Ne, gospe in gospode. Kriza je posledica vseh odločitev, vseh povezanih dejanj, tudi pri nas na Zahodu, ki so predhodile Putinov ukaz o napadu na Ukrajino in tudi onih, ki so mu sledile, ker sankcije so se pokazale kot neučinkovite v smislu odvračanja ruskega predsednika od nadaljevanja vojne, in škodljive bolj za nas same, ki smo jih sprožili, kot za Ruse! Glede vztrajanja pri oboroževanju Ukrajincev pa lahko ugotovimo, da ruskega napredovanja le upočasnjujejo, a ga ne ustavijo, in da se tako vojna le podaljšuje ter kriza poglablja.
Nessun commento:
Posta un commento