Zavračanje miselnosti hladne vojne in spodbujanje
skupnega razvoja – 2
Pod tem naslovom se je veleposlanik Ljudske
republike Kitajske v Sloveniji, Wang Shunqing
odzval na virtualni »vrh demokracij«, ki ga je nedavno sklical ameriški
predsednik Biden in vanj povabil, po lastni presoji in izbiri, 110 držav,
katere ureditve bi naj veljale za demokratične. Tudi našo seveda, v osebi
predsednika Republike, Boruta Pahorja. Namen vrha, skupen boj proti
avtokracijam in totalitarizmom.
Ne kaže dvomiti v to, da so odziv spisali v
Pekingu in naložili vsem svojim ambasadorjem širom sveta, da ga odpošljejo
medijem, toda vsebini je težko kaj očitati. Sam nisem našel stavka, kateremu bi
prepričljivo ugovarjal. Resda Kitajska se z demokratičnimi atributi težko kita,
vprašanje pa je ali se z njimi lažje vsi Bidnovi povabljenci?
Demokracija je oblika vladavine v kateri oblast,
oziroma pravica vladati, izvira iz ljudstva. To svojo pravico slednje izvršuje
lahko neposredno ali, naj pogosteje, preko svojih političnih predstavnikov, ki
jih na volitvah izbere in jim podeli mandat vladanja za določeno časovno
obdobje. Tako vzpostavljena oblast se znotraj demokratičnih oblik vladavine deli
na tri veje: zakonodajno, izvršilno in sodno. Vse tri svojo funkcijo opravljajo
v okviru danih pooblastil in po svoji vesti, državljani pa nad njimi vršijo
nadzor in skrbijo, da oblast deluje v skladu z njihovimi individualnimi in
družbenimi pričakovanji. Wikipediji hvala.
Če je to nekako najbolj shematizirana razlaga
demokracije, imamo z njo težave že mi, pri nas doma, ki veljamo za dokaj
zgledno tovrstno ureditev. Naj omenim že skoraj dvoletno vladanje, od pojave
Covida dalje, z odloki namesto z zakoni, kar pomeni da se vlada postavlja nad
parlament in sodstvo, ko jo le ta opozarja in razsodi, da ravna narobe a se ona
za to ne meni. Če temu dodamo še postopno vladno podrejanje podsistemov in
omejevanje svobode medijev s finančnimi pogojevanji, kadrovskimi menjavami in
cenzuro, dobimo demokracijo s primesmi avtokracije. Pohabljeno. Pa naj ponovim,
veljamo za dokaj zgledno urejeni med evropskimi demokracijami.
Mediji niso kaj veliko poročali o Bidnovih
izbrancih, a sem se potrudil in jih nekaj pomembnejših našel. Tudi izključene. Poleg
Kitajske, Rusije, Turčije in Madžarske še Egipt, Alžirija, Tunizija, Saudska
Arabija, Jordanija, Katar, Združeni arabski emirati, kakopak Kuba in Venezuela,
ter Bolivija in Nikaragva. Recimo da ok. Demokracija pri njih zagotovo ni
prioriteta. Toda enako lahko povemo za povabljene Pakistan, Irak in tudi
Izrael. Slednji ima ja od ljudstva izbran večstrankarski parlament in
vse kar formalno pritiče demokratični ureditvi, toda demokracija se meri tudi v
odnosu do notranjih manjšin, do naroda, ki mu nezakonito in nekaznovano jemlješ
ozemlje, mislim na Palestince, do vladavine prava in spoštovanja mednarodnih pravil
in dogovorov. Izrael je med članicami Organizacija združenih narodov, ki se
najmanj drži njenih resoluciji! Zahod, z nami in EU vred, očita Kitajski
represijo Ujgurov, tolerira pa vse kar počne Izrael s Palestinskim narodom,
tudi z občasnimi obstreljevanji in poboji civilistov. In Palestincem še vedno
ne priznamo države!
Pa nenazadnje so ZDA z rasizmom ki pri njih še
razsaja zlasti do temnopoltih, ustreljeni ali zadavljeni kar pred kamerami samo
zato ker niso belci, z občasnimi menjavami vlad in vladarjev, tu pa tam, vzor
demokracije in ta prave, ki lahko delijo svet na dobre in zlobne? Ne bi se raje
Biden dogovoril s Putinom in Xi Jinpingom, ali še bolje to prepustil Antoniu
Guterresu, za semestrski virtualni vrh
vseh članic OZNa o izvajanju zavez glede podnebja?
Nessun commento:
Posta un commento