ALICA (OZ. SLOVENEC - SLOVENKA) V ČUDEŽNI DEŽELI
Veliko je bilo v minulih dneh dogodkov, ki so me spodbudili k novim refleksijam in samorefleksijam, kot se jim sodobno reče, o deželici v kateri živim in sem ji pomagal, ko se je rodila, shoditi. Bil sem namreč zraven, kot član parlamenta, tako ob porodu, kot tudi kasneje ob pisanju in uveljavljanju ustavnih temeljev s katerimi se je postavila pokonci in opravila prve korake. V veri, da so bile takratne rešitve najboljše, saj jih je svetovala stroka, si nisem niti upal pomisliti, da temu ni bilo tako, oziroma, da lukenj, ki so dovoljevale anomalije, paradokse in druge stranpoti pri odraščanju družbe, ki si je prizadevala postati razvita, sodobna in napredna, je bilo še veliko.
Niti za trenutek nisem pomislil, da bi se lahko zgodil primer, ko bi pravnomočno obsojen zapornik postal poslanec in morda tudi predsednik vlade ali republike ter s tega položaja odločal o življenju in smrti ostalih sodržavljank in sodržavljanov. No, in prav tako situacijo, s primerom Janeza Janše, doživljamo. Pa se takoj vprašam in brskam na spletu, da bi našel ustrezne odgovore: ali je še kje v članicah Evropske unije ali drugje po civiliziranem svetu kak tak, oziroma podoben slučaj? In: ali pride lahko pri nas tudi do ustanovitve, recimo ji, Stranke pravnomočno obsojenih (SPO), ker da je po 43. členu Ustave, volilna pravica splošna in enaka, in na volitvah, ob ustrezni mobilizaciji sorodnikov, prijateljev, znancev in obče nezadovoljnežev, se tudi uveljavi in vstopi v Državni zbor? Ali morda celo zmaga in prevzame vodenje države?!
Ko spremljam razglabljanja pravnikov o tem ali je dopustno da Janez Janša, pravnomočno obsojen v zadevi Patria na dve leti in pol zapora, zaseda poslansko mesto, oziroma ali mu je moč mandat odvzeti, stežka ugovarjam tistim, ki trdijo, da mu mesto pripada, ker so mu ga podelili volivci in to potem, ko mu je bilo dovoljeno kandidirati četudi je bila njegova usoda zapornika že znana. A se obenem ne morem sprijazniti z dejstvom, da s tem primerom odpiramo vrata parlamenta kaznjencem, zapornikom, kršiteljem zakona. Čemu bi bil Janša edini?
In pravniki so nekoliko v zmedi, ker da po zakonu o poslancih, poslancu ki je v toku opravljanja funkcije obsojen na več kot šest mesecev zapora, mandat preneha, medtem, ko da mu ga ne moreš odvzeti, če je nastopil potem, ko je bil že obsojen, oziroma so volivci vedeli za to. Slehernik, ki ni vpet v politična dogajanja in nima kake posebne politične in ideološke preference, bi rekel: Noro! Zato znova vprašanje: Sedijo še kje po Evropi v parlamentu, na zaporne kazni obsojeni ljudje? Tako, da jim uprava zapora lahko dovoli dnevne izhode za opravljanje funkcije? Bilo bi dobro, ko bi se Državnem zboru in medijih o tem povprašalo.
Sicer je po mojem izvirni greh te anomalije v sami Ustavi in njenem 43. Členu. Drugemu odstavku: »Vsak državljan, ki je dopolnil 18 let, ima pravico voliti in biti voljen.« bi morali dodati: »Slednja se državljanu ne prizna če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev.« Tako kot piše v Zakonu o poslancih.
Seveda, če nočemo poseči po Ustavi zaradi zahtevnosti njenega spreminjanja, pa naj se taka rešitev zapiše v Zakonih o volitvah v Državni zbor, v Evropski parlament in o lokalnih volitvah, pa ne bo nevarnosti, da bi zapornike videvali v parlamentarnih in svetniških sobanah, oziroma na premierskih in županskih stolih. Danes, tako kot je urejeno in tolmačeno, se to očitno dogaja in lahko tudi ponovi.
Sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor bi lahko bila naslednja:
"V 7.členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in ni s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora."(trajanje je nepomembno!), oziroma, alternativna rešitev, ki sledi veljavnemu Zakonu o poslancih:
"K 7.členu se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi: Ne glede na določbo prvega odstavka pravice biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev."
Smiselna rešitev se naj prenese še na ostala dva prej omenjena zakona.
A da smo Čudežna dežela priča tudi farsa z imenovanjem kandidatki in kandidata za evropskega komisarja. A se je še kje zgodilo, v evropskih prestolnicah, da je predsednik ali predsednica vlade sam, oz. sama sebe predlagal/a na zahtevno in dobro plačano članstvo v evropski vladi? Bilo bi zanimivo tudi to izvedeti. Zato, dragi raziskovalni mediji... v akcijo!
No, pa ne pozabimo še kako histerijo, recimo, na predlog poslank in poslancev SDSa, da se naj pravno preveri, utemelji in zapiše ali lahko Državni zbor deluje s področnimi telesi brez udeležbe najmočnejše opozicijske stranke (njihove) in to potem, ko so tovrstno udeležbo sami zavrnili ter obenem razglasili svojega zaprtega liderja za povsem legitimno izvoljenega na sicer "nelegitimnih volitvah" (razumi kdor more?!) ter na performanse vodje DeSUSa in zunanjega ministra, Karla Erjavca, ki najprej sprejme od zmagovalca volitev, dr. Mira Cerarja, ponujeno mesto predsednika parlamenta, nato ga zavrne, oziroma prepustil drugemu, ter potem, ko ga le ta prevzame in to z najbolj prepričljivo izvolitvijo doslej (dr. Milan Brglez), si ga znova zaželi...kot scartan otrok.
Alica bi v taki Čudežni deželi doživela veliko več pustolovščin in norosti, kot v svoji pravljici.
Seveda, če nočemo poseči po Ustavi zaradi zahtevnosti njenega spreminjanja, pa naj se taka rešitev zapiše v Zakonih o volitvah v Državni zbor, v Evropski parlament in o lokalnih volitvah, pa ne bo nevarnosti, da bi zapornike videvali v parlamentarnih in svetniških sobanah, oziroma na premierskih in županskih stolih. Danes, tako kot je urejeno in tolmačeno, se to očitno dogaja in lahko tudi ponovi.
Sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor bi lahko bila naslednja:
"V 7.členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in ni s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora."(trajanje je nepomembno!), oziroma, alternativna rešitev, ki sledi veljavnemu Zakonu o poslancih:
"K 7.členu se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi: Ne glede na določbo prvega odstavka pravice biti voljen nima državljan Republike Slovenije, ki je s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev."
Smiselna rešitev se naj prenese še na ostala dva prej omenjena zakona.
A da smo Čudežna dežela priča tudi farsa z imenovanjem kandidatki in kandidata za evropskega komisarja. A se je še kje zgodilo, v evropskih prestolnicah, da je predsednik ali predsednica vlade sam, oz. sama sebe predlagal/a na zahtevno in dobro plačano članstvo v evropski vladi? Bilo bi zanimivo tudi to izvedeti. Zato, dragi raziskovalni mediji... v akcijo!
No, pa ne pozabimo še kako histerijo, recimo, na predlog poslank in poslancev SDSa, da se naj pravno preveri, utemelji in zapiše ali lahko Državni zbor deluje s področnimi telesi brez udeležbe najmočnejše opozicijske stranke (njihove) in to potem, ko so tovrstno udeležbo sami zavrnili ter obenem razglasili svojega zaprtega liderja za povsem legitimno izvoljenega na sicer "nelegitimnih volitvah" (razumi kdor more?!) ter na performanse vodje DeSUSa in zunanjega ministra, Karla Erjavca, ki najprej sprejme od zmagovalca volitev, dr. Mira Cerarja, ponujeno mesto predsednika parlamenta, nato ga zavrne, oziroma prepustil drugemu, ter potem, ko ga le ta prevzame in to z najbolj prepričljivo izvolitvijo doslej (dr. Milan Brglez), si ga znova zaželi...kot scartan otrok.
Alica bi v taki Čudežni deželi doživela veliko več pustolovščin in norosti, kot v svoji pravljici.
Nessun commento:
Posta un commento