Naj se ukrajinska kriza reši kot kubanska '62 - pozivajo mirovniki

 

ZDA IN NATO ODGOVORILE NA VARNOSTNE ZAHTEVE MOSKVE

In kaj so povedale? Pričakovani »No way!«

Rusija zahteva končanje širitve Severno-Atlantskega zavezništva proti njenim  mejam, kar pomeni odpis načrtovanega članstva Ukrajine in umik ofenzivnega orožja iz vzhodnih članic, nekdanjih članic Varšavskega pakta, iz Washingtona in Bruslja pa ji znova odgovarjajo, da so njene zahteve nesprejemljive, da vsaka suverena država ima pravico se sama odločati o varnostnih povezavah in da torej če Ukrajina želi v NATO jo bodo tudi sprejeli. Načeloma je slednjemu težko ugovarjati, toda pomislimo na odziv ZDA, če bi se Kuba in Venezuela ali še kaka druga latinsko-ameriška država s pro-rusko politiko, recimo, želele varnostno povezati z Rusijo in na svojih ozemljih namestiti rusko varnostno infrastrukturo - orožje?! Nekaj takega je Kuba že poizkusila '62 leta in vemo kako se je končalo. Hvala Bogu dobro, s sovjetskim odstopom od namere po namestitvi jedrskih raket na karibskem otoku v zameno za zagotovilo ZDA da slednjega ne bodo napadle in za umik ameriških tovrstnih raket iz Turčije. A 13 dni je svet zadrževal dah. Grozil je neposredni spopad med najmočnejšima jedrskima velesilama. Sama sreča, da rdeči telefon med Kremljem in Belo Hišo, ni pregorel in da so radio zveze med sovjetskimi ladjami ki so prevažale projektile in Moskvo delovale brezhibno. Po ukazu iz Kremlja, tik pred trkom z ameriško pomorsko blokado so se ladje ustavile in se vrnile domov. Fragment zgodovine nekdanje hladne vojne med zahodom in vzhodom ki ga ne gre pozabiti, ker se nekaj podobnega dogaja danes, 60 let kasneje, le da so vloge obrnjene. Tokrat ne rinejo Rusi k ameriškemu ozemlju, temveč Američani k ruskemu. In z njimi ali bolje za njimi tudi Evropejci, ne da bi nihče – mislim na institucionalne kroge - niti malce pomislil na to, da bi tudi Ruse povabili medse, da bi Rusijo vsaj vprašali ali bi si želela v Evropsko Unijo. Da ni le evropska ampak tudi azijska država ni odgovor. Turčijo bi sprejeli, če ne bi Erdogan lomastil po vrednotah EU kot to rad počne.

Dejal sem ZA in ne Z Američani tudi Evropejci. Da, ker vso to igro diktirajo iz Washingtona. Evropski partnerji v NATO temu le sledijo. Pa medklic: čemu dva odgovora? Ameriškega in zavezniškega? Če bi bile ZDA enakopravne z ostalimi članicami povezave, bi zadostoval le eden - NATOv. Toda vemo da temu ni tako, da nekdo vendarle poveljuje, da svoje najprej pove poveljnik ladje, za njim pa kot papagaj, ostali člani posadke ali molče izvršujejo ukaz. In če se obrnem proti domu, vprašanje Toninu in Logarju, ali ju je kdo sploh pobaral kako odgovoriti Moskvi? Pa če je, ali sta onadva povprašala še koga, recimo parlamentarni Odbor za zunanjo politiko ter skupino prijateljstva z  Rusijo? Ni mi znano da bi.

ZDA in NATO, kot rečeno, zavračajo varnostne zahteve Rusije. »Vabimo jo k dialogu, - pravi generalni sekretar zavezništva Stoltenberg - lahko se pogovarjamo o temah, kot sta nadzor nad orožjem in razoroževanje, a se ne odpovedujemo temeljnim načelom iz atlantske pogodbe na čelu s 5. členom o vzajemni obrambi, niti politiki odprtih vrat novim članstvom«.

Iz Washingtona in Bruslja torej zaušnica Putinu. Ali bo on rekel le »aj« in ponudil še drugo lice, ali bo mobiliziral še dodatnih 100 tisoč vojakov in aktiviral jedrske silose? Grandiozno bi bilo, ko bi, sklicujoč se na Stoltenberga o politiki odprtih vrat, naslovil v Bruselj prošnjo za članstvo Rusije v povezavo. Nič hujši avtokrat ni od Orbana in Morawieckega. Pa še Kitajsko bi včlanili. Vsi veselo v NATO in svet bi bil rešen vsaj do zatona človeštva zavoljo podnebja. No šalo na stran, situacija je taka, da govoriti o potrebi po novi Jalti ni tako bogokletno. Če se ima ponoviti Kuba '62, ob akterjih ki jih poznamo in ki niso niti slučajno na ravni Kennedyja in Hruščova, raje vrh velesil o novi varnostni arhitekturi Evrope, če že ne kar sveta. Našim doma, oblasti, politični opoziciji in javnosti, pa poziv k ponovnem razmisleku o članstvu v NATO. Gibanje GLAS LJUDSTVA je vsem strankam, ki nameravajo tekmovati za aprilski vstop v Državni zbor, podalo med kopico programskih idej, tudi razpis referenduma o omenjenem članstvu. Naj poziva ne sprejmejo le v Levici, dragi KULovci in spoštovani Robert Golob! Pri južnih sosedih vsaka čast predsedniku Republike, Milanoviću, ki je, potem ko je spomnil, kako je bil nekdanji legitimno in zakonito izvoljen ukrajinski predsednik Janukovič umaknjen ne prav po pravilih vrhunske demokracije, zmogel in to suvereno sporočiti Bruslju in Washingtonu, da hrvaških vojakov v morebitnem spopadom med NATOm in Rusijo ne bo!