KAKŠEN FANTASTIČEN DAN!
Kaj porečeš danes, gospod predsednik?
Ko si podeljeval mandat Janezu Janši za sestavo vlade, po odstopu Šarčeve,
namesto da bi se zavzel za predčasne volitve, oz. prepustil Državnemu zboru, da
bi si sam poiskal nadomestnega premiera, smo te nekateri opozarjali, da bo z
arbitražo o meji s Hrvaško konec, da se bo vztrajanje za njeno uveljavitev
nehalo, da se bo Janša s hrvaškim kolegom Plenkovičem tako ali drugače
dogovoril, da iz tvoje moke, iz tvojega »fantastičnega dne«, ne bo kruha.
Političnega suporta s strani Evropske
komisije, zavoljo tesnosti prijateljstev znotraj EPP, tudi osebne med
Junckerjem in Plenkovičem, ni bilo, neuspešni smo bili tudi s poizkusom po
pravni poti. In ostala nam je le utvara, da je problem formalno rešen, da je
meja zagotovo na morju določena, da je potreben le čas, da to spozna in prizna
tudi Hrvaška. Prišel pa je nek drug čas - čas razglasitve izključnih ekonomskih
con s strani Italije in Hrvaške, s čimer sta si državi dejansko razdelili
Jadran in pri čemer je naša vlada, sicer povabljena zraven bolj iz vljudnosti
kot drugo, umolknila, namesto da bi vsaj poskušala se znova poslužiti kakega pravnega
trika, če hočemo, da bi za ceno slovenske privolitve v to razglasitev s strani
Hrvaške izbojevala priznanje arbitraže. Verjamem, da bi na podlagi njene
razsodbe, udejanjenje hrvaške pravice po omenjeni coni lahko zamaknili in
Zagreb prisilili k zarisovanju nekoliko spremenjenega zemljevida le te. A
morala bi biti diplomacija odločnejša in iznajdljivejša. Seveda, če bi
obstajala volja po tem. Ne gre pozabiti, da arbitražnemu reševanju mejnega
spora Janša ni bil nikoli naklonjen.
Upali smo nekateri, glede na to, da se
je bila nova vlada vendarle zavezala k kontinuiteti odnosa do arbitraže in
njene implementacije, da bo ob vztrajnem hrvaškem zavračanju sodbe, poiskala z
drugo stranjo način njene uveljavitve brez nujnega priznanja, recimo z
dvostranskim dogovorom o vsaj približno enaki meji v Piranskem zalivu pa do
mednarodnih voda. Morda je tiha diplomacija na tem tudi delala, da ne bom krivičen
do gospoda Logarja, a do danes še vedno od tega nič od nič.
Izvemo samo, sicer le po informacijah,
ki prihajajo s hrvaške strani, da bi se naj dogovorili za neko skupno ribolovno
cono od Kopra do Umaga, kjer bi lahko prosto lovili naši in sosedovi ribiči.
Povejmo takoj, da če bi bilo to res, bi pomenilo izigravanje Sporazuma o
obmejnem prometu in sodelovanju iz septembra 2001, ki še vedno velja tudi po
evropskem pravu in predvideva tovrstno cono od Piranskega zaliva v celoti, pa
vse do Vrsarja. Res je, da je se je ta režim izvajal le niti dve polni leti,
2002 do 2004, nato je bil vezan na določitev meje med državama, oz. na
uveljavitev odločbe arbitražnega sodišča – brez tega, ni mogoče določiti do kje
segajo in čigave so pristojnosti glede nadzora – in se je tako znašel v nekem mirovanju,
ker je določitev mejne črte na morju, kolikor de jure že rešena, de facto še
vedno v zraku, če že ne kar po hrvaških želja.
Prijatelj Marko Pavliha, sicer stručko
pomorskega prava, pozdravlja morebitni dogovor o prostem ribolovu med Koprom in
Umagom, a ga demantirajo ribiči sami, z obeh strani, razen kake izjeme. Naši opozarjajo
zlasti na to – kar mi je potrdil Zlatko Novogradec, predstavnik ribičev občine
Piran preko ribiške pisarne – da bi
prihod hrvaških mrež v slovenske vode totalno izropal že tako skromen ribji
fond. Da bi tudi naši kaj profitirali v hrvaških vodah, pa ni upanja, ker
barke, ki so jih nekoč imeli za take poti, več nimajo. Kar zahtevajo je le da
vsak ostane na svojem, a da se enkrat za vselej uveljavi arbitražna odločba.
Jah, Borut, »Fantastičen dan« že dolgo
ne zgleda več tak! Pa za one, ki ne vedo, naj povem, da sem bil arbitražo celo
predlagal sam, formalno prvič 2004 na Odboru DZRS za zunanjo politiko, 6 let
preden bi se dogovor o njej zgodil, in da danes zamerim hrvaškim vladam, ker se
ga niso držale, a morala bi se velika EPP prijatelja Janša in Plenkovič v teh
dveh letih dogovoriti o za obe strani zadovoljivem zaprtju tega dosjeja. Očitno,
te volje ni izkazal nihče! Lažje je bilo razjeziti Kitajsko, mar je gospod
premier?!
Nessun commento:
Posta un commento