sabato 21 dicembre 2019

Ob izvolitvi Mlinarjeve


Manjšinci in manjšinke …vseh dežel, združite se!


Sodelujte med seboj, solidarizirajte, sočustvujte, pokažite nestrpnežem, primitivcem, vsem, ki gojijo do vas sovraštvo in prezir… strpnost, kultiviranost, prijaznost, nasmeh, pa če hočete tudi do njih, ki jih trpinči lastna zloba, sočutje.
Angelika Mlinar je to zmogla, dostojanstveno je prenesla vse podlosti v odzivih kritikov njene kandidature za slovensko ministrico za razvoj, strateške projekte in kohezijo. Tudi prvi odziv Levice, češ da »neoliberalcev pa res ni treba uvažati«, ker da jih imamo že »kot listja in trave«, mi ni bil všeč. Razumem odpor do neoliberalizma ki ga v mnogočem delim, ne sprejemam pa očitka o »uvozu«, ki pokaže vse prej kot na dobrodošlico onim, ki z drugih svetov prihajajo k nam, da bi skupaj z nami delali, delili svoje izkušnje, gradili za družbo boljšo prihodnost in prevzemali za to tudi odgovornost. Sicer bi Luko Mesca vprašal, ali bi bil voljan »uvoziti«, recimo, Janisa Varoufakisa, za finančnega ali drugega ministra? Ali Manon Aubry, oziroma Martina Schirdewana, če bi zmogli do slovenskega državljanstva. Da smo postali evropski košarkarski prvaki pred dobrim letom dni v Carigradu, se moramo zahvaliti ne le Luki Dončiču in Goranu Dragiču ter vsem ostalim »Slovencem«, ampak tudi v veliki meri naturaliziranemu Američanu Anthonyju Randolphu.
A očitek Mesca je gentlemanski napram tistih, ki jih je bilo slišati na matičnih odborih in vrst SNSja, SDSa in tudi DESUSa. No, da bom korekten, iz slednje skupine je po robatosti in nestrpnosti briljiral le Robert Polnar, ki se je kasneje razglasil za najkvalitetnejšega poslanca v zgodovini stranke. »Avstrijka ne sodi v slovensko vlado!« je dejal in izrekel nekaj sočnih tudi na račun kolegov in kolegic ki so njeno kandidaturo podpirali, za kar se je moral vodja poslanske skupine, Franc Jurša, v imenu vseh ostalih v skupini, od upornika distancirati.
Sicer je prav, da se tu pa tam v našem parlamentu soočimo tudi s takimi izzivi. Maske padajo. Vidi se kdo kam sodi, ne oziraje se na strankarsko izkaznico in na všečne predvolilne besede. Jelinčičeva kolegica Lidija Ivanuša je prestopila k Janševi stranki, ker je njen šef z odsotnostjo na glasovanju, vendarle prispeval k izvolitvi Mlinarjeve, Polnar pravi da prestopati ne namerava a tudi v DESUS, vsaj po politiki, ki jo zagovarja ta stranka, več ne sodi, razen če bodo Erjavčevi nekoliko revidirali svoje vrednote in postali strpni tudi do nestrpnežev.
Pa naj slednji, ki ko je govora o položaju Slovencev in Slovenk v zamejstvu, se vselej razglašajo za velike borce za pravice te narodne skupnosti, zrejo na odzive njenih predstavnikov na izvolitev rojakinje. Vsi polni zadovoljstva in ponosa na to, da se je pripadnica njihove skupnosti povzpela na tako visoki položaj znotraj države matičnega naroda. In z njimi, verjamem, da večina manjšincev in manjšink katere koli narodnosti.

Nessun commento:

Posta un commento