SMO KOPRČANI RES PADLI NA IZPITU STRPNOSTI?
Potem ko je Evropska komisija spisala in objavila 5 scenarijev
poti EU v prihodnost in začela povpraševat države članice, od vlad in
parlamentov do strokovne in obče javnosti, kako na te scenarije gledajo, o tem
sem bil tudi sam vprašan. Za nek širši prispevek Primorskih Novic. In povedal
sem svoje, kar je moč prebrati tudi na mojem blogu: aureliojuri.blogspot.com
A medtem ko sem zbiral ideje in jih preko tipkovnice prenašal na
računalnik, se je na Škofijah odvijal revolt zoper namero Ministrstva za
notranje zadeve RS da v tamkajšnjem hostelu namesti center za integracijo
azilantov, kot sta ona že delujoča v Mariboru in Ljubljani. Naj spomnim, da ob
odprtju le-teh ni bilo nobenega posebnega upora bližnjih stanovalcev.
Pri nas pa se je zgodila ulica! In predstavniki Krajevne skupnosti
so hiteli pojasnjevat, da je do tega prišlo, ker nihče ni bil pravočasno
obveščen. »Če bi vedeli bi se tudi na to pripravili nekoliko drugače, zagotovo
bolj kooperativno« – so poudarili. Kdo je torej zakrivil ta informacijski šum,
ki naj bi sprožil protest? Krivec je hitro razkrit. Državni sekretar na
notranjem ministrstvu, Boštjan Šefic je izjavil, da je bil s to namero župan MO
Koper, Boris Popovič, uradno seznanjen prvič že lani februarja, drugič
novembra, a da se ne prvič, ne drugič ni odzval. Zdaj zvemo, da tako kot ni
vrnil klica ministrstvu, tudi Krajevne skupnosti Škofije ni seznanil in iz tega
naslova določeno presenečenje, ne pa ogorčenje in zavračanje integracijskega
doma, je razumljivo.
Toda je res, da o tem na Škofijah ni vedel nihče? Verjamem, da ne
predsednik, ne njegovi sodelavke ter sodelavci v KS, za katere je javno znano,
da jih župan nima pretirano rad, ne pa tudi člani in podporniki županove
stranke Koper je naš z gospo Vežnaver na čelu, kolikor je dano vedeti, ki so
zakurili ta revolt z ustanovitvijo temu namenjene civilne iniciative. Težko bi
me prepričali, da so bili tudi oni odrezani od tega vedenja. Torej, vedeli so
in če se danes gredo upornike je cilj jasen: zanetili so pri sokrajanih strah
do prihoda drugačnih, česar v prislovično strpni, humani, odprti, solidarni
Istri ne bi nikoli pričakoval, in prisilili vodstvo KS, da se temu valu
ksenofobije pridruži in tako izgubi obraz, to pomeni verodostojnost, ker gre za
ljudi, ki vendarle verjamejo v vrednote in prakse človekoljubnega sveta, vsaj
tako so se doslej opredeljevali, ali pa naj odstopi… vodstvo namreč.
Oboje koristi županu, ki se še ni oglasil. To pa ne pomeni, da se
bo lahko še dolgo skrival. Slej ko prej bo tako svoji domači, lokalni kot širši
slovenski javnosti ter vladi, oziroma Ministrstvu za notranje zadeve, moral
pojasniti čemu tako nesodelovanje in celo oteževanje dela, ki ga mora država s
soglasjem lokalnega okolja ali brez, vendarle opraviti?
A zato da odstrani njemu nevšečno ekipo in vodenje KS preda
svojim, je žrtvoval ugled občine, kot ene do ljudi, katerekoli barve in
provenience, najbolj prijaznih. Postavil je MO Koper na seznam prebežnikom in
azilantom najbolj sovražnih prostorov. Sramota! Hvala Bogu, da imamo na Obali
še piranskega župana Petra Bossmana, ki je šel v Bruselj pričevat v korist
migrantom, ki želijo k nam, in pa ankaranskega kolego Gregorja Strmčnika, ki je
na Debelem Rtiču že lani februarja izrekel dobrodošlico kar lepemu številu
migrantov. Ne nazadnje Izola, ki ni ugovarjala določitvi 50 mest za te ljudi v
Cetorah.
Po osamosvojitveni vojni pred 26 leti, ko se je že streljalo in
umiralo na Hrvaškem in v Bosni-Hercegovini, je Občina Koper sprejela in
poskrbela za več kot tri tisoč prebežnikov iz tamkajšnjih vojnih območji. Ni bilo
pri tem niti enega samega nasprotovanja ali odpora s strani Koprčank in
Koprčanov, vsaj ne vrednega medijske pozornosti. Kako smo se v tem času
spremenili, da nas danes že napoved o prihodu 50 novih prišlekov prestraši!
Nessun commento:
Posta un commento