giovedì 25 febbraio 2016

Fašizem že trka


SE RES VRAČAMO V TRIDESETA LETA PREJŠNJEGA STOLETJA?

Po pisanju Janeza Markeša prihaja čas, ki se ga bomo nekoč sramovali. Asocira dogajanja zadnjih dni v Šenčurju in Logatcu – protibegunske demonstracije in to kar se je na njih videlo - na mračna trideseta leta prejšnjega stoletja, ki jih je zaznamoval vzpon nacizma in fašizma. Zato napoved o tem, da se bomo teh dogodkov in časa, ki ga nakazujejo nekoč sramovali.
In kdo se bo tega sramoval? Ves slovenski narod? Vsa slovenska družba?Mnogi bi se ga morali, po mojem, sramovati že takoj, zagotovo vsi, ki paradirajo z domobransko, hervardovo in drugo neonacistično ikonografijo s poslanci in zastavami SDS na čelu ali vsaj zraven, proti prihodu in namestitvi prebežnikov in migrantov. Pa odmislimo za trenutek, da je cilj protestov – se z Markešem strinjam - pravzaprav padec obstoječe vlade in ustoličenje Janševe. Sramovati čemu? Ker počnejo nekaj, kar je v civiliziranem prostoru, za kakršnega se ima evropska Slovenija, nesprejemljivo, abotno! Netijo strah in sovraštvo do obubožanih ljudi, celo otrok, ki pri nas iščejo le pomoč in upanje v prihodnost, in to le za skromen čas, ker so itak namenjeni drugam,  samo zato ker pripadajo drugi kulturi, drugi veri, drugim običajem, drugemu jeziku, pa imajo še nekoliko drugače pigmentirano kožo. In to je ne le človeško sprevrženo, tudi skregano z vsemi konvencijami in pravili medčloveškega obnašanja. Pa saj slišijo, kaj povedo na Amnesty International, Uradu Združenih narodov za begunce, Evropski komisiji in Evropskem parlamentu?! In doma Varuhinja človekovih pravic, Slovenska filantropija, Rdeči križ, Karitas, Zvezi prijateljev mladine in društev pedagoških delavcev, najbolj priljubljena televizijska in druga medijska imena. Vodilne politike, koalicijske namreč, namenoma puščam na stran, ker si mitingaši s Šenčurja in Logatca že tako in tako prizadevajo za njihovo kožo, toda prisluhnili naj bi vsaj predsedniku republike, Borutu Pahorju, ki so mu ti isti volivci in volivke, pod taktirko Slovenske demokratske stranke, pomagali do Erjavčeve 17.
Res pa je, kot je opozoril Ali Žerdin v zadnjem tedenskem Delovem komentarju z Markešem, prav na temo protibegunskih demonstraciji, da tiskovka premiera Cerarja, ki je okregal šenčurske protestnike, ni bila najbolj posrečena, če si je prizadevala zmanjšati napetosti in skrbi tamkajšnjih prebivalcev ob možnosti odprtja nastanitvenega centra za migrante. Veliko večji učinek bi imel, po Žerdinovem mnenju, skupen tovrstni apel, ki bi ga naslovili družno vsi najvišji državni, cerkveni in civilno-družbeni dostojanstveniki, od predsednika republike, parlamenta in vlade, do poglavarjev katoliške, evangeličanske, pravoslavne, judovske, islamske in drugih verskih skupnosti, od vodilnih imen akademskega sveta do najbolj priljubljenih kulturnikov, glasbenikov, igralcev, drugih estradnikov, športnikov, in priznanih znanstvenikov. Če bi naj delil ocene in opozorila svojih zaveznikov v Evropskem parlamentu, Junckerja, Merklove in še koga iz vrst evropske ljudske stranke, bi se temu skupnemu apelu k strpnosti, solidarnosti, humanosti ter zaupanju v prizadevanja oblasti pri obvladovanju migrantske krize, pridružila še sam Janša in Novakova.
A očitno, vsaj vodji največje opozicijske stranke, kaj takega ne pride niti slučajno na pamet. Obratno. Vox populi mu kaže presenetljivo dobro odkar jaha protibegunski konj: kar 37 poslanskih sedežev bi imeli njegovi, ko bi odšli na volitve v nedeljo, kar pomeni da bi za 22 sedežev prekašali Cerarjevo SMC in za 11 celotno sedanjo koalicijo. Maširanje domobranstva, karantanskega panterja, ideologije nestrpnosti, šovinizma, nacionalizma, izključevanja in zavračanja drugačnih in drugačnosti, se mu obrestuje. Da bi se tega kasneje sramoval? On zagotovo ne! Načrtovano z natančnostjo, ki pritiče vsakemu izurjenemu vojaškemu strategu. Če temu ni tako, če sem v zmoti, naj se oglasi in začne pomagati Cerarju.
Slovenija zbudi se! Fašizem je pred vrati!...In ga ne prinašajo migranti.

Nessun commento:

Posta un commento