Bomo končno pokazali malce ponosa?

 

Španija in Slovenija skupaj k priznanju Palestine?

 

Humanitarni nekajdnevni predah v spopadih med Hamasom in Izraelom v Gazi je mimo. Oboroženo krilo palestinskega gibanja, ki je po vseh merilih v defenzivi – ne more se meriti z eno najmočnejših vojska na svetu – ga je skušalo podaljšati, a je njegovim pogajalcem Netanyahu zabrusil: »zdaj pa dovolj, gremo dalje vse dotlej, dokler vas ne zradiramo z obličja zemlje!«. In takoj, že na prvi dan nadaljevanja bombardiranja in raketiranja tega kar še stoji, hodi in diha med ruševinami enklave, več kot 200 mrtvih. V glavnem med civilisti, palestinskimi seveda.

A smo znova le pri številkah. Bili smo pred premirjem pri 16.000 pobitih, od teh 6.500 otrok, pri deset tisočih ranjenih, pri skoraj polovici porušenih stavb, pri milijonu in pol razseljenih ljudi, palestinskih seveda. »Hudo je. Priče smo grozljivi humanitarni katastrofi« - objokujejo zahodne diplomacije, ki ponavljajo ja pozive k novim premorom, nekateri tudi začetku resnih pogajanj za dokončno rešitev izraelsko-palestinskega konflikta, toda nikogar še ni, razen turškega predsednika Erdogana, ki bi si upal pripisati Izraelu, oziroma Netanyahujevi vladi, glavno odgovornost za tako stanje - skrajneži Hamasa in njihov napad na jug Izraela 7. oktobra, ki je zanetil tokratno vojno, so vendarle posledica nečesa, ki nosi ime Izrael:

-  56 let trajajoče in »zadušujoče« - kot pravi prvi mož OZN - okupacije Palestine,

-  izraelskega preziranja vseh resoluciji svetovne organizacije proti kolonizaciji okupiranih ozemelj,

-  prizanesljivosti Zahoda, ki je edini, ki lahko Izrael prisili k spoštljivemu odnosu do Združenih narodov, do vseh dosedanjih izraelskih vlad in njihovih, tudi zločinskih početji,

-  nenazadnje so, Hamasovci, otroci samega Netanyahuja, ki jih je ustvaril, da bi oslabil zmerneže Fataha na Zahodnem bregu in Palestincem preprečil razglasitev lastne države.

- In ja, je Izrael znova in še huje odgovoren za sprožitev tako obsežne in ubijalske »specialne operacije« nad Gazo, ker nesorazmerna s početjem Hamasa in povsem prezirajoča do mednarodnega in zlasti humanitarnega prava. No, Erdogan je še bolj neposreden: »Izrael izvaja genocid nad Palestinci!«. Omenjam turškega predsednika ker sodi k Zahodu – Turčija je pač pomembna članica zveze Nato.

Nekaj prebujanja je opaziti v Španiji. Premier Sanchez, je Evropsko unijo pozval k priznanju palestinske države ob napovedi, da če širšega dogovora ne bo, bo njegova vlada to storila sama.

Še ena priložnost za naš, Golobov ministrski zbor, kateri akterji so si še pred volitvami prizadevali za tako priznanje, med prvimi in najbolj odločnimi že 2014 kot evropska poslanka, danes zunanja ministrica Tanja Fajon, a zaenkrat še ni glasu v to smer. Prej korak nazaj: »Priznanje Palestine v tem trenutku ne bi zagotovilo varnosti«  - pravi Fajonova, ki očitno sama ne ve o čem govori. Halooo, Tanja?! O kakšni, oziroma čigavi varnosti sploh govoriš? Beri številke smrti, uničenja in trpljenja v Gazi. A je sploh kdo tam varen? - se dolgo poznava in tikava - Le še sprožitev jedrske bombe, ki jo Izrael ima, bi zagotovila hitrejšo »dokončno rešitev« palestinskega vprašanja, ki si jo je zadal Netanyahu z vse bolj očitno podporo ZDA. Če pa misliš na varnost Izraelcev, pol si znova ustrelila mimo. Kako naj nova, mednarodno priznana država, vezana k spoštovanju mednarodnih pravil in podvržena mednarodnemu nadzoru ter z vojsko, ki bo zagotovo le protokolarne narave - zavoljo zgodovine in drugih razlogov, dvomim, da bo nastala kot povsem suverena tvorba z vsemi državnimi atributi, prej jo vidim, vsaj za nekaj desetletji, kot neko vrsto protektorat Združenih Narodov - ogrozi varnost 10 in več krat močnejše in jedrsko oborožene sosede?

Osebno menim, da samo priznanje palestinske države – spomnimo, da jo je 9 članic EU že priznalo: Malta, Ciper, Švedska ter še pred več kot 35 leti, ko so bile še socialistične republike, Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska, Romunija in Bolgarija - brez izrecne obsodbe Izraela zaradi politike na kateri vztraja ter za to kar počne z Gazo in sicer s Palestinci v zadnjem obdobju, ter brez najave sankciji v kolikor bo tako nadaljeval, ne bo Netanyahuja odvrnilo od svojih namer, a bo prvi pomemben korak v pravo smer, ker se bo moral pri tem vsaj zamisliti. In z njim tudi ameriška administracija. Pokažimo Sanchezu, da ni sam v EU, da cenimo njegov pogum in stopimo mu zraven!