Koliko otrok mora Izrael še pobiti, da ga bomo obsodili?
"Zagotovo Palestinci ali pa Hamas sam ni
imel motiva za izvedbo tega gnusnega terorističnega napada, ko je pobijal
civiliste po Izraelu, ker je vedel, kakšna bo reakcija Izraela," – tako
prvak opozicije Janez Janša, po nedavnem posvetu premiera Roberta Goloba s
predsedniki parlamentarnih strank o sanaciji po-poplavnih škod. Da bi pomislil
na to, da je bil Hamas sploh nastal zavoljo obupanosti Palestincev v Gazi in drugod
po 56 let trajajoči izraelski »zadušujoči«, kot jo je označil generalni
sekretar OZN Guterres, okupaciji njihovega ozemlja, niti slučajno. Še manj, da
bi videl v »reakciji Izraela« nekaj zavržnega, enako vsaj gnusnega kot Hamasov
zločin pred mesecem dni. Prej nasprotno, v izjavi berem, sicer med vrsticami,
opravičevanje izraelskega početja. Naj me predsednik SDSa demantira, če je moj
vtis zmoten. Pa znova, izraelska okupacija 4/5 Palestine res nima pri tem nič?
400 pobitih palestinskih otrok ter 280 palestinski žena na dan je opravičljiva
kolateralna škoda, če že ne kar načrtno krčenje najbolj perspektivnega in
plodnega segmenta palestinske populacije? 10 tisoč in več pobitih Palestincev, od
teh 4500 otrok, 60% povsem zradirane Gaze, milijon in pol razseljenih njenih
prebivalcev, so res bagatela napram 1300 žrtev gnusnega Hamasovega 7. oktobra?
In kmalu bomo pri najbolj kričavi statistiki »večne« izraelske okupacije
Palestine, ki se ji resno nihče na Zahodu še ne upira, to je pri 20 ubitih
Palestincev na 1 Izraelca, huje kot nemški okupator v 2. svetovni vojni, ki je
za enega ubitega nemškega vojaka postrelil 10 talcev iz vrst nedolžnih lokalnih
prebivalcev.
Toda, pričakovati kaj drugega od Združenim
državam Amerike in Natu, posledično tudi
Izraelu, najbolj predanega slovenskega politika, bi bilo iluzorno.
Nikakor ne od deklarirano bolj do usod ljudi čuteče
»levo-sredinske« koalicije, od katere še mnogi čakamo, poleg obsodbe Hamasa,
tudi eksplicitno obsodbo Izraela ter najava sankciji zoper njegovo vlado. To se
še ni zgodilo, tudi ne na četrtkovi seji parlamentarnega Odbora za zunanjo
politiko, ki je izglasoval deklaracijo o trenutnih razmerah na območju Izraela
in Palestine in znova decidirano obsodil le Hamas, Izrael pa bolj posredno in z
rokavicami, nekoliko sprenevedavo in norčavo do števila žrtev na eni in drugi
strani. Toda nekaj se vendarle premika v pravo smer. Po podpori resoluciji
Generalne skupščine OZN, ki poziva k prenehanju sovražnosti in odločnejšemu
humanitarnemu posegu v razdejani Gazi, sta tu še dokaj sveži izjavi predsednice
republike Nataše Pirc Musar v podporo generalnemu sekretarju Združenih Narodov,
Antoniu Guterresu, pred napadi in pozivi k odstopu s strani Izraela in ZDA
zaradi povedanega o več kot pol stoletni izraelski okupaciji Palestine, ter predsednika
vlada Roberta Goloba v četrtek v Parizu na Macronovi konferenci o humanitarni
pomoči Gazi.
Znova kot vsa zahodna nomenklatura je decidirano
obsodil le Hamas ter zahteval izpustitev talcev, in do tu nič novega, je pa takoj
za tem vsaj obtožil Izrael nesorazmerne uporabe sile. »Danes se nam srce para zaradi
palestinskih otrok - je dejal - Bombardiranje in odstreljevanje (Gaze) vsem na
očeh, nista v sorazmerju s pravico do samoobrambe. To je kršitev mednarodnega
in humanitarnega prava«. Pohvalno, g. premier. Pojdimo od tu dalje in preidimo
k glasni, nedvoumni obsodbi tega početja ter k pozivu k sankcijam zoper
storilca - že sami prizori iz Gaze kličejo po tem! - dodajmo še, k priznanju
palestinske države, tako kot zahtevano na četrtkovem večernem drugem shodu v
Ljubljani v podporo Palestincev, ki ga je organiziralo Gibanje za njihove
pravice. Vem da veste da je tako prav.
Nessun commento:
Posta un commento