POGUMNEŽI
SDSovcem in njim bližnjim treba
priznati pogum… Urbanija, ki tvita
upanje, »da Pirkoviču ne grozijo s smrtjo in metanjem v jame«, sam Pirkovič,
»da se tudi to sliši in da se naj ve, če se uresniči«, Rebernikova molči a
enako kot Pirkovič imenovanje sprejema, kljub zavrnilnemu mnenju zaposlenih, ki
sta jih poklicana voditi, vzornik imenovanih pa gre v Kijev sredi vojne, oz.
Putinove agresije skupaj z višegrajskima kolegoma, bodrit ukrajinskega
predsednika Zelenskega pri njegovem odporu ruskim agresorjem in mu obljubit članstvo
domovine v Evropsko unijo… ko bo, če bo.
Združujem v tem svojem razmisleku dve
nadvse aktualni temi, ki četudi ne nujno povezani, imajo nek skupni imenovalec,
prav za prav dva: pogum teh ljudi - koliko premorejo še pameti, razuma,
spodobnosti in empatije morda kdaj drugič?! -
da take klamfe trosijo, da sprejemajo položaje, ki jim ne bodo kos, ker
če nimaš kolektiva s ali za seboj, svojih nalog ne moreš dobro opraviti, in da
se gredo poti, ki so na območjih oboroženih spopadov vendarle tvegane. Drugi
skupni imenovalec pa, zasesti mesta in početi stvari, ki bodo še kako prišle
prav, ko bo napočil čas za formalno nagovarjanje volivk in volivcev pred
državnozborskimi volitvami 24. aprila. Za Janšev izlet z vlakom si bom dovoli
kar oceno, da je šlo za nespodobno izkoriščanje ukrajinske drame in trpljenja
tamkajšnjih ljudi za predvolilno promocijo sebe in svoje stranke.
Ukrajinski predsednik je bil tega
obiska seveda vesel – kdo ne bi bil, ko te sredi bomb in raket, ki ti uničujejo
državo, obiščejo trije premieri in ti v imenu demokratične Evrope, čeprav brez
formalnega mandata, povedo, da si heroj, da te vsa celina in veči del sveta
občudujejo kot Davida proti Goliji ter branitelja civilizacije in evropskih
vrednot in obljubijo da si bodo prizadevali, da se skupnost in narod, ki ju
vodiš pridružita čim prej veliki in razviti evropski družini – toda ali so ti
»Sveti trije Kralji« Zelenskemu olajšali muke, so mu kaj koristnega svetovali,
kako naj se sporazume s Putinom najprej o prekinitvi ognja, nato še o daljšem
miru? Dvomim. Prej, kolikor je bilo razumeti, so ga spodbujali k nadaljevanju
odpora, oz. boja, pa so mu še obljubili nove pošiljke orožja.
Spominjam se evropske trojke iz časa
našega osamosvajanja, ki jo je vodil italijanski zunanji minister Gianni De
Michelis. Prišla je v Ljubljano, ko nas je JLA že napadala, a nihče ni poročal,
da bi nas bodrila k vztrajanju pri obrambi zoper agresijo, in nato je šla še v Beograd,
da bi tudi zvezno vlado nagovorila k čimprejšnjim mirovnim pogajanjem. Janša
pravi, da je bil tokratni obisk v Kijev dogovorjen in usklajen s predsednikom
Evropskega sveta Charles Michelom in predsednico Evropske komisije, Ursulo Von
del Leyen. Ni razloga, da mu ne bi verjeli, toda razlika med vlogo EUja pred 31
leti in danes je očitna, kar po mojem ni dobro. Bilo bi kaj s tega obiska, ko
bi se današnja trojka najavila še v Moskvo!
Ukrajina potrebuje čim prej
prekinitev sovražnosti, varne humanitarne koridorje, nato resna pogajanja o
svojem statusu in o ostalih ruskih zahtevah. Potrebuje, prej kot orožje,
nasvete kako do tega pridet. Res da Putin, potisnjen v kot zavoljo izolacije s
strani večjega dela svetovne skupnosti, sankciji EU in ZDA, obsodbe generalne
skupščine OZN in nazadnje še izključitve Rusije iz Sveta Evrope, na zahodu ne
zaupa več nikomur, grozi mu celo, ko ne bo več varno obdan s Kremeljskim
obzidjem, Hag in si ga zasluži, a treba vendarle poiskati in najti, po
večkratni uporabi palice, tudi nekaj korenčkov. Imenitno bi bilo ko bi mu ga
prinesel kar v Moskvo papež Frančišek, ob obisku recimo patriarhu Kirilu.
Potrebujemo najprej premirje – je v eni od najboljših TV analiz nastalih razmer
dejal naš nekdanji predsednik Republike, in vrhunski diplomat, dr. Danilo Turk
– nato širša mednarodna pogajanja o novi varnostni arhitekturi v Evropi, ki bo
morala biti vzdržna. Obstoječa, tudi zavoljo ameriške politike širitve Nata, očitno
ni! Konceptualno se to da narediti – je še dejal Turk in nakazal na trajno
nevtralnost nekaterih držav - vprašanje je le, ali obstaja politična volja in
politično ravnotežje, ki mora nositi tako arhitekturo. Odgovor je v rokah in
predvsem glavah tako Putina kot voditeljev zahodnega sveta.
Nessun commento:
Posta un commento