TRUMP ZNOVA OKLOFUTAL
EVROPSKO UNIJO
Mnogi
smo upali, da je bila aktivna vloga Francije pri nedavnem raketiranju Sirije,
skupaj z ZDA in Združenim kraljestvom, le dobro odigrana igra s katero naj bi
se francoski predsednik Emmanuel Macron čim tesneje zbližal Donaldu Trumpu, se
mu prikupil in prikazal kot najbolj pomemben, zanesljiv in prijazen partner,
ter ga prepričal k temu, da bi vendarle ostal vezan tistim mednarodnim
dogovorom, ki jih je bil predhodnik Obama podpisal skupaj z Evropsko Unijo in
drugimi akterji. Izpostavil je pri tem jedrski sporazum z Iranom, ki da nima
alternative, »nima plana B«, če želijo podpisniki ohraniti do leta 2025 nadzor
nad jedrskim programom te države.
Kot
je znano, je Trump ta dogovor že med volilno kampanjo lani raztrgal, kot
škodljiv in nesprejemljiv za interese tako Združenih držav Amerike kot sveta in
po vselitvi v Belo Hišo dal Franciji, Veliki Britaniji in Nemčiji čas do 12.
maja letos, da ga izboljšajo, oziroma s Teheranom izpogajajo na novo, sicer bodo ZDA iz njega izstopile.
Da je to nemogoče, da je tak kot je maksimum, kar se je dalo doseči in da je
dober, ker se ga Iran drži, oziroma da bo katastrofa, da bodo posledice hude,
če se mu bo Washington odpovedal, je več krat ponovila visoka predstavnica EU
za zunanjo politiko, Federica Mogherini.
In
kaj sta Macronov trodnevni obisk v ZDA in njegovo srečanje s Trumpom obrodila?
Kot kažejo zadnje izjave francoskega predsednika, nič dobrega. Ne le to, da
ameriškega predsednika ni prepričal, še huje. Dal se je prepričati. Izjavil je
namreč, da je za sklenitev novega sporazuma, takega ki bo zadovoljil tudi
Trumpa. Verjamem, da gre za preobrat, ki šokira mnoge v EU in ki razkriva po
eni strani šibkost in nedoraslost mladega francoskega liderja, ki se obnaša kot
otrok, ki gre v trgovino z denarjem, ki mu ga je dala mama, da kupi kruh in
mleko in se vrne domov s sladoledom in
žvečilnimi bomboni, po drugi pa morda podzavestno in nevarno skušnjavo, da bi
Francijo vrnil med kolonialnimi velesilami in jo postaviti ob bok ZDA pri
razdelitvi sveta. Prava blamaža za »čarobnega dečka« evropske politike, ki pa
postaja plavajoča mina za Evropo, nezanesljiv, podkupljiv partner ostalim
članicam EU.
Da
je britanska premierka Theresa May na isti poti, še posebej ker si ne želi
izgubiti primata pri evropskem zavezništvo s Trumpom, se že sluti, tako da tudi
nje ne bo težko ogovoriti, da se pridruži proti-Iranski fronti. Upanje ostajata
le nemška kanclerka Angela Merkel, ki se tudi sama podaja v Washington, in pa
že omenjena Mogherinijeva.
No,
pa si je z Macronom, Melanijin soprog privoščil še en tresljaj enotnosti EU.
Okregal jo je ne le zaradi Irana, ampak tudi zaradi trgovine. Izrekel je
obžalovanje, da je glede gospodarskih vprašanj ameriška sogovornica ne samo
Francija, ampak vsa Evropska Unija, ki da je »zelo nepopustljiva in ima carine,
ki so za ZDA nesprejemljive! « Precej jasno je torej nakazal, da si prizadeva
za šibko in neenotno EU in spomnil sem se na izjavo predsednika Evropskega
sveta, Donalda Tuska, ki je Trumpa, takoj po njegovi izvolitvi, izpostavil kot
grožnjo uniji. Napoved se torej uresničuje. In kaj poreče o tem slovenska
politika? Nič, ker ni tema, ki bi sodila v tekoče posle, mar ne?
Nessun commento:
Posta un commento