Se Svet bliža apokalipsi?

KOT ZOMBIJI KORAKAMO V PREPAD!

Tako mi je opisala to kar sama opaža in čuti, da se dogaja s človeštvom bivša generalna sekretarka Socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, s katero sva pogosto v elektronskem stiku in ji skrbno poročam a dogajanjih v odnosih med Slovenijo in Hrvaško posebej v zvezi z arbitražo o meji. Trenutno je svetovalka za zunanjo politiko predsednika skupine Giannija Pittelle in povsem soglasna s našimi prizadevanji za implementacijo arbitražne sodbe. Kolikor mi je sam Pittella odpisal – poznava se od takrat ko sem sam bil v Bruslju - tudi on nima dvoma, da ni alternative uveljavitvi vladavine prava in da bo morala slej ko prej Hrvaška to dejstvo sprejeti.

Pa sinoči sem gospo Anno Colombo seznanil z govorom Plenkoviča na generalni skupščini OZN, z njegovim pljuvanjem po arbitraži in arbitrih, ki da se niso vedli po najvišjih standardih mednarodnega prava, ter z odločitvijo našega premiera da prekliče napovedano in s hrvaškim kolegom že dogovorjeno pot v Zagreb 27. Septembra. Odgovor je bil zaskrbljen, zlasti ker sama ne ve več koga pocukat za rokav, naj se zgane in z avtoriteto Evropske Unije posvari Zagreb, da se tako takim rečem ne strže in da bo zabredel v težave v kolikor bo še vztrajal pri tej drži. Timmermans ji je še najbližji in jo je pobaral ko se je odpravljal na nedavni strateški forum na Bledu.

Mislim, da bo  ta zaostritev med premieroma, ta neposredna komunikacijska blokada med vladama, v Bruslju vendarle sprožila alarm in da bo vsaj evropska Komisija prevzela neko bolj vidnejšo in konkretno vlogo. Ne nazadnje je bila ponudila pomoč pri implementaciji arbitražne odločbe in vse bolj jasno postaja da sami Slovenija in Hrvaška nista kos tej nalogi.

Sicer se je vnovični zaplet zgodil na sedežu Združenih narodov, kjer v množici drugih svetovnih težav in izzivov, izpade lahko le kot droben in nepomemben prepir starih zakoncev, ki se itak kregata že 26 let.

In res je. Če vzamemo samo uvodni nastop Donalda Trumpa, ki jo osupel dvorano Steklene palače in vso svetovno javnost, ko je zagrozil s totalnim uničenjem Severne Koreje, obsodil jedrski sporazum »šesterice« z Iranom, ki da ga vodi »morilski režim, glavni izvoznik nasilja« s čimer je oklofutal vse podpisnike in še zlasti Evropsko unijo z ubogo Federico Mogherini, visoko predstavnico za zunanjo politiko, ki je svoje ime, svojo čast in verodostojnost zastavila na uspeh tega dogovora, ter napovedal poseg tudi proti Venezueli predsednika Madura, zgleda spor za Piranski zaliv prava smešnica.

Pa relevantno je, da si je tak nagovor ameriški predsednik dovolil v samem hramu prizadevanj za mirno, politično, diplomatsko in pravno  razrešitev svetovnih problemov, kot da bi hotel poizkusiti domet svoje moči, češ mu itak nihče nič ne more, večina se mu raje klanja in mu prepušča skorajda vlogo Boga na zemlji.

In v tej množici bogaboječih smo, žal, tudi mi, spoštovani dr. Cerar. Imeli ste sicer pohvalni nastop, ko ste spregovorili o »šokantnih prizorih« človekovega trpljenja, ob oboroženih spopadih, degradiranem okolju, lakoti, pomanjkanju gospodarskih priložnosti, hujših kršitvah človekovih pravic in terorizmu. Pribili ste tudi da se od Pariškega podnebnega sporazuma ne sme odstopiti in pozvali k razglasitvi svetovnega dneva čebel 20. Maja, zavoljo njihove nezamenljive vloge pri preprečevanju lakote, zagotavljanju prehranske varnosti, izboljšanju zdravja ljudi in ohranjanju okolja.  Super! Bravo! Toda ene same kritične besede niste zmogli na račun  Trumpovih groženj svetovnemu miru. Celo pohvalili ste ga, ko se je zavzel za vladavino prava, pri čemer ste takoj uvideli, po mojem iluzorno, podporo našim tezam glede arbitraže. In nazadnje ste se navdušeno poslikali z njim in vajinima damama.

Pa ni bilo dovolj. Okrcali ste za populiste vse ljudi in vlade, ki so nedavno podpisale na sedežu in pod okriljem OZNa Pogodbo o prepovedi jedrskega orožja in ki se te dni prizadevajo za njeno ratifikacijo v svojih parlamentih. 50  je teh opravil že pod streho. Vi pa kar vztrajen: »Ne, Slovenija te listine ne bo podpisala! Tako orožje ima na primer tudi Severna Koreja – pojasnjujete - in dokler ga bo imela je težko pozivati druge, ki ga imajo, da se mu odrečejo«. Prepričljiv, da te kap! Torej, naj se tekma k jedrskemu oboroževanju kar nadaljuje. Bomo morda kako jedrsko postojanko zveze NATO sprejeli tudi na naših tleh?