Kaj če Hrvaška ne bo spoštovala sodbe arbitraže?

ZAKAJ JE TREBA VZTRAJATI PRI ARBITRAŽI?

Ves čas, od izbruha afere Pirangate, slovenska vlada in stroka dopovedujeta svoji in mednarodni javnosti, da treba vztrajati pri arbitraži o določitvi meje s Hrvaško, navkljub hrvaškemu umiku iz sporazuma, ali pač prav zaradi njega. Realne alternative ni – pravimo skupaj z Evropsko unijo, pod katerim okriljem je bil dogovor sklenjen in podpisan 2009.

Kot sem več krat napisal, trdim enako. Alternativa so le znova skrhani odnosi med državama, nove napetosti ob meji s potencialno bolj nevarnimi incidenti, kot jih poznamo s preteklosti, ker ko bi pogorela še arbitraža, po neuspelem kompromisu Drnovšek-Račan iz 2001, bi pošlo tudi vsako upanje v dogovorjen način reševanja spora. Tako, da naj gre arbitraža do konca pa kar bo, bo! Modra tudi odločitev vlade, da tokrat prepusti imenovanje »slovenskega« arbitra kar predsedniku arbitražnega tribunala in se s tem izogne vsakršnemu sumu, da bi z lastno izbiro vnesla nov faktor potencialne pristranskosti.

Pa vseeno mi nekaj manjka, pri vsem tem, zlasti ko sta vlada, ali eksperti mednarodnega prava poprašani o nadaljevanju te zgodbe, potem ko bo arbitraža, decembra ali kasneje, zaključila svoje poslanstvo in sporočila odločitev.  Hrvaška je namreč, z enostranskim izstopom iz arbitražnega sporazuma oznanila, da sodbe ne bo priznala in torej tudi meje, ki bo z njo določena. Še najbolj konkretna sta bila bivši predsednik republike Danilo Turk, ko je spregovoril o »res judicata«, torej o zadevi ki je razsojena in s tem zaključena, ter naš veleposlanik v Zagrebu Vojko Volk, da Hrvaška se lahko odpove arbitražnemu sporazumu, ne more pa mu ubežati. Ostali se bolj ali manj zatekajo k odgovorom v stilu: Ko bo sodba padla, nas čakajo naporna pogajanja o njeni implementaciji, ker da Hrvaške ne more nihče prisiliti k njenemu spoštovanju.

Sinoči sem upal, da bo kaj več o tem povedal bivši predsednik Ustavnega sodišča, sicer ustavni sodnik in sodelavec mnogih mednarodnih sodnih instanc, Ernest Petrič, a tudi on je ostal pri bolj splošnim, nedorečenim, previdnim frazam. Od nikogar še izjava, da bo na osnovi sodbe arbitraže, potek meje med Slovenijo in Hrvaško mednarodno priznan, ali vsaj priznan s strani Evropske unije in da bo s tega naslova vsako nepooblaščeno prestopanje te črte s strani kogarkoli tudi za Bruselj, ne le za Ljubljano, pomenilo nezakonit poseg v ozemeljsko celovitost ene ali druge države!

Ponujam tak odgovor in znova vprašujem vlado in stroko, ali je konsistenten in uporaben? Hvala za odgovor.