Svetovno gibanje proti oboroževanju - pobuda dr.
Aleksandre Kornhauser ( 2 )
Odgovarjam Srečku Knafelcu,
ki nas s pismom s tem naslovom (7.6.2019) poziva k razmisleku o pobudi, ki jo naslavlja
dr. Aleksandra Kornhauser.
Naj takoj povem, da se s
pismom v popolnosti strinjam, da se pobudi pridružujem, in da menim, da smo
lahko srečni, da premoremo Šentflorjanci še kak um, ki nam kdaj pa kdaj pove
kdo smo in kako napačno hodimo. »Real politik« - bo odziv tistih, ki se takim
razmislekom ne bodo nikoli niti približali, ker da je svet pač tak in ker
dokler bo tak, ali po Miru Ceraju, ko je bil še premier, dokler ne bodo vse
jedrske sile pristale na prepoved jedrskega orožja, tudi mi tega ne bomo
storili, se bomo tudi mi vedli skladno s tem. Gre za vprašanje pristanka ali ne
k Pogodbi združenih Narodov izpred dveh let o tovrstni prepovedi. Dodal je
sicer, naš sedanji zunanji minister, da je naša država vselej bila, pa tudi on
sam, za svet brez tega orožja, ampak, da je »pogodba v določenih vsebinah
preveč radikalna in nerealna«. V čem bi naj bila radikalna in nerealna ni
pojasnil, a razlog naše vzdržanosti je preprost: Slovenija je izmed članic
Zveze NATO med najbolj bogaboječimi, zlasti ker jih vsakič sliši bodisi od
generalnega sekretarja zavezništva, Stoltemberga, bodisi od glavne figure na
tej šahovnici, ameriškega predsednika Trumpa, da je malopridna, ker ne prispeva
k skupnemu proračunu svojih 2% BDP. In ker zviševanje teh sredstev poteka počasi,
se skuša izkazati vsaj s pridnostjo in zvestobo do partneric, ki jedrsko orožje
posedujejo in jim niti na pamet ne pride, da bi se mu odpovedali.
Sicer v 14 členih
Severnoatlantske pogodbe nisem našel besede o tem, da si se s podpisom nanjo
zavezali tudi k soglašanju z njeno jedrsko doktrino, kar pomeni, da jo s
pristankom na Pogodbo OZN o prepovedi jedrskega orožja v ničemer ne bi kršili,
a kaj čmo, ko bi radi bili bolj papeži od papeža?!
Ko je bila na pobudo gibanja
ICAN, s katero so si mimogrede njegovi aktivisti zaslužili Nobelovo nagrado za
mir 2017, Pogodba Združenih narodov kak mesec prej sprejeta in smo v Sloveniji
izvedeli, da se je bila pri tem naša država vzdržala, oziroma da sploh ni
sodelovala pri njenem nastajanju, smo z Mirovnim inštitutom, oz. njeno takratno
direktorico Nežo Kogovšek Šalamun, in s profesorjem Miroslavom Gregoričem,
spisali poziv k podpori omenjeni pogodbi. Zbrali smo le nekaj nad 1300 podpisi,
res da tudi eminentnih intelektualcev, a zagotovo premalo, da bi razglasili
zmago. Med podpisniki tudi sedanji predsednik vlade, Marjan Šareč a takrat je
še tekmoval z Pahorjem za mesto na Erjavčevi 17. Pol je na to pozabil. Več krat
sem za pozval k doslednosti, oz. k podpori vlade omenjeni OZNovi pogodbi, a
zaman.
Vse to priča o tem, kako smo
z mirovniško kulturo v Sloveniji izjemno skromni, če celo v bolj levi kot desni
vladi ne premoremo pomembnejšega dejanja v smer opredeljevanja za svet brez
orožja, še posebej jedrskega. Da bi zmogli dovolj samozavesti, da bi vsaj
povprašali javnost, ali še naprej z zvezo NATO, ali raje brez nje, tako kot
Avstrija, Finska, Švedska, Švica, namesto da to članstvo poveličujemo in narodu
serviramo puhlice o tem da smo samo z njim zares varni, bi bil storjen že en
prvi, občuten korak. Ali vsaj drobec poguma in glas za Pogodbo o prepovedi
jedrskega orožja! Nič od tega, žal, dragi Knafelc in spoštovana dr. Kornhauser.
Pomnim, ko smo na začetku
70tih let množično in dnevno protestirali zoper ameriško agresijo na Vietnam.
Danes imamo Trumpa, ki ogroža prihodnost planeta že s samim prezirom Pariškega
podnebnega dogovora, da ne naštejem vse ostalo, pa ni enega resnega shoda pred
veleposlaništvom ZDA, predsednik republike se celo objema s Trumpovim ministrom
za energetiko, Rickom Perryjem, ki tako kot šef trdi da je svetovna znanost v
zmoti, ko pravi, da je za podnebne spremembe pretežno kriv človek in da je nanj
odgovornost da jih spravi v čim bolj znosno stanje. In ko nam Brane Gregorčič
pravi, da »nas čaka življenje na robu pekla«, si mislim, da če so Trump in
njegovi naši prijatelji, naj se nam Gospod usmili!
Nessun commento:
Posta un commento