Naj Finska in Švedska ostaneta nevtralni

 

ODPRTO PISMO

MANDATARJU 15. VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

dr. ROBERTU GOLOBU

 

Spoštovani g. mandatar  nove slovenske vlade, dr. Robert Golob,

 

Okoliščine v katerih ste poklicani k oblikovanju 15. vlade Republike Slovenije, po dveh letih še ne izbojevanega boja s Covidom in zlasti ob mednarodnih napetosti, ki jih je sprožila ruska agresija na Ukrajino, kakršnih Evropa ne pomni iz časov konca druge svetovne vojne, so vse prej kot enostavne in prijazne. Rekel bi, da če se zadeve v odnosih med Zahodom in Rusijo, zavoljo te vojne in njenih posledic,  ne zapletejo še bolj, vas in nas vse, doma in širše, čakajo peklenski dnevi. Poglabljajoča se energetska kriza, prehrambena tudi, obča draginja, hude zamude pri izpolnjevanju obveznosti do podnebja, da ne naštevam dalje.

Vam niti malo ne zavidam, kolikor se že veselim, da ste prekinili, upajmo dokončno, z avtokratsko vladavino Janeza Janše.

Torej. Da, čaka nas vse prej kot brezskrbno, sproščujoče poletje. Peklensko utegne postati že če se zadeve v odnosih Evropske unije in Nata, oz. ZDA z Rusijo ne zaostrijo še bolj kot so. Kaj šele če se?!

Verjamem, da vas ni treba podučiti, da je kolaps, ki se je zgodil na relaciji Nato-Rusija ter posledično tudi Evropske Unije z njo, in zaradi katerega se danes v Ukrajini množično umira, zorel dalj časa, začenši od prvih včlanitev bivših članic razpadlega Varšavskega pakta in ruskih zaveznic v rivalsko Severno Atlantsko zavezništvo. Z vsako nadaljnjo širitvijo Nata na prostor, ki ga je nekoč obvladovala Sovjetska zveza, se je Evropa bližala temu, kar se danes dogaja. Ob razpadu vzhodnega vojaško-političnega bloka, konec 90tih let, je zahodni zagotavljal, da širitve proti Rusiji ne bo, razen pri vzhodni Nemčiji, ki se je združevala z zahodno, a se tega v nadaljevanju ni držal, domnevamo lahko zavoljo nikoli zatajene ambicije Združenih držav Amerike, ki je ona, ki še danes diktira ravnanje Nata, po absolutnem geostrateškem ter ekonomsko-vojaškem primatu na planetu. Porušena so bila varnostna razmerja, ki so bila vzpostavljena 1975 leta v Helsinkih na Konferenci za varnost in sodelovanje v Evropi, a da je to vodilo k vse težjemu sobivanju z Rusijo, zlasti na varnostnem področju, nikogar od odločevalcev na Zahodu ni pretirano skrbelo, kljub nemalo številnim signalom iz Moskve, da je korakanje v to smer vse težje prenašala.

Leta 1997 je bil vodilni mislec ameriške strategije, George Kennan, posvaril na nevarnosti širitve Nata na Vzhod, ki jo je označil za največjo strateško napako zavezništva, ker je vodila k vojni z Rusijo. In sam sedanji ameriški predsednik Joe Biden, ko je bil še senator države Delaware in član kongresnega odbora za zunanjo politiko, je istega leta ocenjeval, da bi včlanitev baltskih držav v zavezništvo utegnila imeti negativne posledice v odnosih z Rusijo, oz. izzvati z njene strani močan in sovražen odziv. No, danes – senilnost pač naredi svoje – se je na to spozabil in ščuva vse k nadaljnjemu potiskanju Putina v kot.

Se opravičujem, če sem šel nekoliko predaleč. Vse to vem da veste. Da vam pišem je razlog v tem, da bi želel - pa menim, da nisem edini -, da kot novi predsednik slovenske vlade na evropskem parketu storite vse da se širitev Nata ustavi in ustvarijo pogoji za nastop diplomacije pri iskanju izhoda iz sedanjega vojnega stanja in dogovora z Rusijo o novi varnostni arhitekturi na stari celini. Tovrstnih iniciativ s strani Bruslja ni še videti, obratno, sankcije proti Putinovemu režimu se še naprej stopnjujejo, Ukrajino se vse bolj oborožuje in generalni sekretar zavezništva, Stoltenberg, pozdravlja še namero Finske in Švedske, ves čas zgledni nevtralni članici EUja, da opustita ta status in se pridružita Natu, češ bi vanj bili bolj varni in še prispevali bi k njegovi ojačitvi. Putin pa še bolj popizdeva, grozi zlasti Finski, ki deli z Rusijo najdaljšo mejo med članicami EU, maščevanje in bojim se, da smo vse bližje trenutku, ko bo hudič vzel šalo. Menim namreč, da je že dovolj nor, da mu odločitev o sprožitvi jedrskega projektila na Ukrajino, Finsko ali kak drug zahodni cilj ne bi bila pretežka. Bolj šibak postaja, bolj se vanj pritiska, večja je ta nevarnost!

In kaj lahko stori Slovenija, da se širitev Nata ustavi? Želel bi si, da se sama odloči o izstopu, ko se že zavezništvo noče samo-razpustiti, a ker vem, da tega poguma niti nova koalicija ne zmore, navkljub prisotnosti Levice vanjo, bo že veliko če soglasja k vstopu Švedske in Finske Slovenija ne bo dala. In nič bat. Ne bo sama. Pričakujem, da enako bosta ravnali še Madžarska in Turčija, ki si želita ohraniti vsaj priprta vrata do Rusije.

Storimo končno korak k miru!

Z najlepšimi željami.